Hvala lepa za besedo. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, ostali prisotni.

V Državnem svetu se zavedamo pomembnosti vsebine predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, saj ima na eni strani pozitivne vplive na okolje in zdravje ljudi, hkrati pa prinaša velike izzive tudi gospodarstvu, zato se posamezni državni svetniki, ki v Državnem svetu zastopajo interese delodajalcev in lokalne interese, že na začetku oktobra 2023, srečali s predstavniki predlagatelja zakona, gospodarstveniki in Ministrstva za okolje podnebje in energijo. Takrat so državni svetniki, ki so se udeležili tega srečanja ocenili, da je med deležniki obstaja interes po nadaljnjem usklajevanju in zbližanju pogledov glede standardov delovanja naprav za sežig, kar se lahko odrazi v izboljšanju besedila predloga zakona tekom zakonodajnega postopka do te mere, da bo sprejemljivo za vse zainteresirane deležnike. Na skupni seji pristojne komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, zainteresirane komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter zainteresirane Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo, invalide, 8. januarja letos, kjer so sodelovali tudi predstavniki predlagatelja resornega ministrstva lokalnih skupnosti, gospodarstva in zdravstvenih institucij, smo žal ugotavljali, da akter, ki zasledujejo različne interese vsaj do današnje seje niso uspeli doseči konsenza o tem družbeno pomembnem vprašanju. Člani komisij Državnega sveta smo bili seznanjeni s pisnimi stališči skupnosti občin Slovenije, Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, delodajalskih združenj in podjetja Salonit Anhovo. Na seji so nam vsebino predloga zakona predstavili predstavniki Društva Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitut 8. marec. Poglede na njegovo vsebino pa so nam pojasnili predstavniki Občine Kanal ob Soči, Gospodarske zbornice Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Avantašm Avstrija Ljubljana ter podjetje Salonit Anhovo. Komisije so izpostavile, da je imela doslej vsakokratna oblast številne priložnosti za pripravo pravnega okvira za zmanjšanje vplivov industrijskega onesnaževanja na okolje in zdravje ljudi. Prav tako tudi priložnosti, da za svoje aktivnosti pridobi zaupanje širše javnosti. Ker tega niso bile sposobne ali zmožne je bila civilna družba primorana da sama pripravi spremembe okoljske zakonodaje in jih s podporo preko 5000 tisoč volivk in volivcev predloži v zakonodajno proceduro. V dolini srednje Soče so in še zdaj umirajo oboleli za azbestozo, čeprav je že več desetletij prepovedana uporaba azbesta, cementarna Salonit Anhovo pa s sežiganjem odpadkov še naprej onesnažuje okolje, kar povečuje tveganje za zdravje lokalnega prebivalstva. Po mnenju večine članic in članov komisije je treba temu narediti konec in čim prej začeti reševati okoljske predvsem pa zdravstvene izzive tako v osrednji dolini Soče kot tudi v ostalih degradiranih okoljih v Sloveniji. Prisluhniti je treba prizadetemu prebivalstvu, ki si prizadeva za izenačitev mejnih vrednosti emisij strupenih snovi v zrak za sosežigalnice in sežigalnice, bolj učinkovit obratovalni monitoring ter boljšo dostopnost do podatkov, da bodo dejansko vedeli v kakšnem okolju bivajo. Večina članic in članov komisije je ocenila, da je treba glede na dosedanjo neodzivnost izvršne veje oblasti z zakonom zagotoviti enako raven zaščite okolja in zdravja ljudi v okolici sosežigalnic in sežigalnic. Če hočemo izboljšati zdravstveno sliko degradiranih območij v okolici sežigalnic in sežigalnic pomisleki Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora ne bi smeli predstavljati ovire za sprejem zakona, ki naslavlja pomembno družbeno vprašanje varstva okolja in zdravja ljudi.

Komisije Državnega sveta menijo, da lahko upravljavci naprav za sosežig odpadkov, ki ustvarjajo milijonske dobičke prevzamejo odgovornost za zdravo in čisto okolje ter z naložbami v najsodobnejšo tehnologijo in posodobitvijo proizvodnega procesa dosežejo enake okoljske standarde kot jih dosegajo sežigalnice. Zato tudi ne vidijo razumnih razlogov, da bi pri določanju mejnih vrednosti emisij strupenih snovi v zrak razlikovali sosežigalnice in sežigalnice. Sodobne tehnološke rešitve, ki omogočajo nižje mejne vrednosti emisij snovi v zrak pri opravljanju dejavnosti sosežiga odpadkov so na trgu, potrebna je le zadostna politična volja za sprejem pravnega okvira, ki bo spodbudil njihov prenos v proizvodno prakso.

Ob navedenem so nekateri člani komisije Državnega sveta izpostavili, da je treba začeti aktivno razmišljanja tudi o prepovedi uvoza odpadkov za sosežig, saj bi morali pri ravnanju z odpadki, ki so del našega vsakdanja in bodo tudi v prihodnje predstavljali izziv za vse razvite družbe, slediti konceptu, da vsaka država poskrbi za svoje odpadke na svojem ozemlju in ne išče rešitve za njihovo obdelavo ali odstranitev v tujini, saj se v tem primeru s prevozi še dodatno obremenjuje okolje.

V zvezi z opozorili delodajalskih organizacij, da je gospodarstvo nosilec razvoja bi zato morali biti pri urejanju tovrstnih izzivov v večji meri prisluhniti gospodarstvu. Večina članov komisij državnega sveta poudarja, da za ustvarjanje visokega BDP kot pokazatelja gospodarskega razvoja in rasti družbene družbe potrebujemo le zdrave ljudi, zato je nujno sprejeti strožjo zakonsko regulacijo mejnih vrednosti emisij strupenih snovi ter zagotoviti enake okoljske standarde za sosežigalnice in sežigalnice, kar je tudi dolgoletna zahteva zdravstvene stroke.

Komisije Državnega sveta menijo da je skrajni čas, da kot družba posežemo v dosedanjo paradigmo razvojnih možnosti in vzpostavimo okoljsko pravično družbo v kateri bo na prvem mestu človek in njegovo zdravje ne pa kapital. Pri tem bi moralo biti samo posebej umevno da imajo prebivalci neoviran dostop do celovitih in ažurnih podatkov o delovanju onesnaževalcev saj je to pogoj za ugotavljanje dejanskega stanja okolja, bližine naprav za sosežig oziroma sežig odpadkov. Medtem ko se danes soočamo s posledicami preteklega industrijskega onesnaževanja, bodo posledice okoljskih bremen, ki jih danes povzročajo onesnaževalci, čutili predvsem naši zanamci. Če politika ne bo sposobna prisluhniti civilni družbi in zaostriti mejne vrednosti emisij snovi v zraku za povzročitelja onesnaževanja oziroma izenačitev okoljskih pogojev za delovanje sežigalnic in sosežigalnic, se bo Slovenija tudi v prihodnje soočala s težavami pri spopadanju z izzivi vzpostavljanja učinkovitega sistema ravnanja z odpadki, ki v petstopenjski hierarhiji vključuje tudi sosežig oziroma sežig odpadkov.

Ob večinski podpori članic in članov Komisije Državnega sveta predlogu zakona so državni svetniki, ki zastopajo interese delodajalcev, sicer izrazili podporo zaostrovanju okoljskih parametrov za naprave, ki povzročajo industrijske emisije, vendar so nasprotovali predlagani ureditvi okoljskih standardov za naprave za sosežig in sežig, saj je po njihovi oceni ustavno sporna in tehnično neizvedljiva. Strinjajo se z delodajalskimi organizacijami, da je treba sosežigalnice in sežigalnice, ki uporabljajo različne tehnologije glede mejnih vrednosti emisij snovi v zraku v nasprotju z evropskim konceptom najboljših razpoložljivih tehnik in zaključkov… / nerazumljivo/, ki se neposredno uporabljajo. Menijo, da bi se moralo tovrstno vprašanje urejati s podzakonskimi akti in v okviru določb evropske zakonodaje s področja industrijskih emisij.

Komisije Državnega sveta so kljub nekaterim pomislekom glede ustavnosti nekaterih predlogov ter tehnične izvedljivosti predlaganih tehnologij, kot rečeno, večinsko podprle predlog zakona. Poudarile so, da naj odgovorni poiščejo primeren način reševanja problematike mejnih vrednosti emisij škodljivih snovi v zrak iz sosežigalnic in sežigalnic ter zagotovijo potrebno ravnotežje med obveznostmi gospodarskih subjektov na eni strani in doseganjem najstrožjih okoljskih standardov na drugi strani.

Glede prejetih amandmajev se nismo opredeljevali, ker nam niso bili poznani.

Hvala za pozornost.