Najlepša hvala.

Vlada je sprejela mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, ki vsebuje mnenje Vlade o namenih in zakona in zakonov v celoti, kot tudi glede posameznih členov in po vsebini je po našem mnenju dokaj skladen z mnenjem, ki ga je podala Zakonodajno-pravna služba. To mnenje ste tudi prejeli.

Vlada v tem mnenju utemeljuje, da zahtevo po zagotovitvi zdravega življenjskega okolja podpira. Menimo, da je treba to zagotavljati vsem prebivalkam in prebivalcem Republike Slovenije, pri čemer menimo, da je treba k reševanju okoljske problematike na območju celotne države, torej tudi na območju Občine Kanala ob Soči, pristopati sistematično, z jasnimi končnimi cilji, metodologijami in postopki. Vlada utemeljuje tudi, da ni naklonjena urejanju okoljske problematike z določbami, ki bi urejali posamične primere. Predlog novele zakona posega v sistemske določbe, ki izhajajo iz direktive Evropske unije o industrijskih emisijah, katerih izvršljivost je pogojena s podzakonskimi predpisi za ostale, za vse ostale naprave. Delovanje naprav, ki sodijo v okvir te direktive, ki povzroča industrijske emisije, je v državi nekaj čez 200 in na ravni zakona se urejajo okvirni pogoji delovanja teh naprav oziroma obratov, podrobni pa so v podzakonskih predpisih. Vsi ti pogoji delovanja morajo slediti smernicam o najboljših razpoložljivih tehnologijah, ki jih določa Evropska komisija in veljajo oziroma Agencija Evropske komisije in veljajo v celotni Evropski uniji in za vsako panogo posebej in ti standardi se tudi skladno z razvojem tehnologije stalno posodabljajo.

Vlada pa je kljub vsemu naklonjena zagotavljanju višjih okoljskih standardov in k temu smo se navsezadnje zavezali tudi v koalicijski pogodbi. To izhaja, kot je bilo prvotno, kot je bilo že prej rečeno, iz ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja, zato bi vendarle ob ustreznih popravkih posameznih določb zakona ta zakon podprla. Predvsem se to nanaša na strožje zahteve pri izvajanju obratovalnega monitoringa in poročanju o rezultatih obratovalnega monitoringa ter povišanju glob za prekrške v zvezi z obratovalnim monitoringom.

V zvezi s tem, se pravi, krepitvijo obratovalnega monitoringa, menimo, da je to da je to ključno za dvig zaupanja v nadzor nad, nad napravami, ki imajo ali pa potencialen ali pa dejanski vpliv na okolje. Poleg sprememb, ki bi jih uvedla ta novela Zakona o varstvu okolja, tudi sami pripravljamo še nadaljnjo krepitev monitoringa in to bomo tudi predlagali v nadaljnji noveli v Zakonu o varstvu okolja tri, ki ga boste v naslednjih mesecih tudi prejeli v sprejem. Računamo tudi, da nam bodo sodobne tehnologije čedalje bolj omogočale sprotno objavo podatkov. Kot rečeno, za krepitev zaupanja v nadzor, sta ti dve dejavnosti pomembne, sprotno delovanje pa mora že sedaj nadzirati predvsem inšpekcija, ki ima dostop do vseh potrebnih podatkov za to. Se pa se pa sami strinjamo s predlagateljem, da je smotrno krepiti določbe za prekrške, saj v kolikor je ugotovljeno nespoštovanje zakonodaje, mora to tudi biti ustrezno sankcionirano.

V zvezi z izenačitvijo zahtev za obratovanje naprav za sosežig z zahtevami, ki veljajo za sežigalnice, torej menimo, da bi bilo to pravno sistemsko primerneje urejati s podzakonskimi predpisi, vendar pa predlog vsebinsko podpiramo. Zaostritev mejnih vrednosti izpustov v zrak za sosežigalnice, podpiramo in podpiramo določitev strožjih vrednosti kot so tiste, ki jih zahteva evropska zakonodaja. To je možno skladno z evropskim pravnim redom in prav je, da se to uvede. Strinjamo se tudi, da je smotrno določiti tudi polurne mejne vrednosti za sosežig odpadkov, ki sedaj niso urejene. Del zakona, ki ga Vlada ne podpira, je predlagana dajatev, prvotno predlagana dajatev, saj tudi ta pomeni odklon od sistema okoljskih dajatev kot je zastavljen v Zakonu o varstvu okolja, Vlada pa prav tako ni naklonjena namenskosti javnofinančnih virov, zato tudi iz tega vidika uvedbo predlagane nove dajatve ne podpira. Z nekaterimi dopolnitvami bi torej predlog zakona Vlada podprla. To bi lahko bili pripravljeni amandmaji, ki so na mizi. 1. člen sicer pomeni nek odstop od sistemskega urejanja, ki pa ga zakonodajalec lahko uveljavi v prid v prid višjih standardov, preostali predlogi pa popravljajo pomanjkljivosti, ki smo jih tudi sami identificirali in menimo, da bi jih ob sprejemu zakona bilo potrebno uveljaviti.

Hvala lepa.