Hvala lepa za besedo.

Torej Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona pregledala z vidika svojih pristojnosti, ki jih ima v takem primeru, in sicer ga je preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo s pravnim sistemom in iz zakonodajno-tehničnega vidika.

Kot izhaja iz uvodnih obrazložitev predloga zakona, je njegov poglavitni cilj zagotoviti enako raven zaščite okolja in zdravja ljudi z izenačitvijo standardov naprav za sosežig odpadkov s standardi za sežigalnice odpadkov. Predlaga se izenačitev obravnave obeh vrst naprav tako glede mejnih vrednosti emisij snovi v zrak kot tudi pravil ravnanja pri opravljanju dejavnosti in v potrošnji obratovalnega monitoringa emisij v zrak in v zvezi s pravili o nastajanju in ravnanju z odpadki. V zvezi s tem smo opozorili, da izenačevanje obravnavanja obeh vrst naprav kot metoda urejanja regulatornih instrumentov politike varstva okolja ni ustrezno, če je izenačitev standardov teh dveh vrst naprav edino vodilo, ne da bi izenačitev temeljila na enovitem strokovnem načinu določanja ukrepov, ki jih mora izpolnjevati povzročitelj obremenitve upoštevaje pri tem načelo preventivnosti, kar bi zagotavljalo enakopravno obravnavo v razmerju do drugih povzročiteljev obremenitve. To pomeni, da bi bilo treba razmisliti o dodatnem kriteriju, ki bi predstavljal razlog za strožjo ureditev mejnih vrednosti emisij, in ne zgolj o tem, da se mejne vrednosti, ki so določene za neko vrsto naprave, izenačijo z vrednostmi za drugo vrsto naprave. Predlagane rešitve predstavljajo odmik od koncepta veljavne zakonske ureditve, a ne samo zato, ker naj bi bilo na ravni zakona zdaj določeno, kakšne naj bodo nekatere mejne vrednosti emisij, temveč zato ker je treba pri vsaki vrsti naprav izhajati iz teže oziroma velikosti obremenitve, ki jo taka vrsta naprav predstavlja za okolje. Abstraktnost veljavne zakonske ureditve, ki se konkretizira šele na ravni podzakonskih predpisov bi se morala torej odražati tudi v primeru zdaj predlagane ureditve. Glede na to bi bilo treba besedilo večine členov ustrezno preoblikovati. V nasprotnem primeru se namreč lahko zastavi vprašanje enakosti pred zakonom zlasti z vidika drugih vrst naprav, katerih obratovanje tudi predstavlja obremenitev okolja, pa tudi vprašanje morebitnega vpliva na glavni namen delovanja naprav za sosežig odpadkov, ki je v njihovi glavni dejavnosti. Vzpostavitev enakosti standardov za sežigalnice in sosežigalnice je bilo zato treba dodatno pojasniti tudi z vidika morebitnega posega v pravico do svobodne gospodarske pobude. Vprašanje je tudi ali predlaganih ciljev ne bi bilo mogoče doseči že na podlagi obstoječega zakona, torej z ustrezno spremembo relevantnih podzakonskih predpisov.

Potem glede okoljske dajatve ni jasno ali naj bi se ta dajatev plačevala neposredno na podlagi zakona ali pa gre za navodilo vladi, kako naj pripravi podzakonski predpis. Ob tem smo opozorili, da mora biti pooblastilo za podzakonsko urejanje okoljske dajatve določeno v zakonu tako po vsebini, kot tudi po namenu in obsegu, kar zahteva načelo zakonitosti na davčnem področju. Opozorili smo še, da predlagana ureditev lahko pomeni dvojno obdavčitev v tem primeru.

Z vidika zakonodajne tehnike smo opozorili da nekateri izrazi, ki so uporabljeni ne sodijo v zakon, ker so sami po sebi nejasni. Na določenih mestih bi bilo treba nekatere zahteve dodatno definirati oziroma opredeliti. Izpostavili smo tudi vprašanje preštevilčenja delov normativne ureditve, ki ne sledi uveljavljenim pravilom nomotehnike. Pripombe k prehodnim določbam so seveda vezane na prvotno predlagane rešitve v materialnem delu predloga zakona, kar bo v primeru sprejema morebitnih amandmajev treba seveda proučiti na novo. V vsakem primeru pa je treba prehodnim določbam nameniti posebno pozornost, da ne bi prišlo do notranjega neskladja v primeru sprememb prvotno predlaganega besedila členov.

Zdaj pa glede amandmajev. Povedati moram, da smo se s predstavniki predlagatelja in tudi predstavniki Vlade večkrat usklajevali pri posameznih besedilih morebitnih amandmajev in nazadnje smo verzijo od predstavnikov predlagatelja prejeli danes v zgodnjih jutranjih urah. Preučili smo jih šele nekaj malega pred začetkom te seje, zato se lahko do njih opredelim samo glede glavnih elementov, ker pač za kaj več nismo imeli časa.

Torej, glede amandmaja k 1. členu menimo, da sicer predstavlja izboljšavo besedila člena, vendar dodatno opozarjamo, da je treba novi četrti stavek v predmetni določbi vsebinsko povezati z veljavnim tretjim stavkom drugega odstavka 18. člena zakona. To pa zato, ker iz veljavnega tretjega stavka že zdaj izhaja pooblastilo vladi, da mejne vrednosti ureja strožje, kot bi to bilo, če bi se za določene vrste naprav upoštevali le zaključki o bat(?). V obrazložitvi tega amandmaja je navedeno in to je zelo pomembno, da iz omenjenega tretjega stavka izhaja, da vlada lahko ureja mejne vrednosti emisij strožje, če presodi, da je to potrebno zaradi varstva okolja in zdravja ljudi. Take dikcije v tretjem stavku ki je veljavni ni. Je pa kot merilo določeno, da se na podlagi tega dela veljavne določbe dosežena raven okolja ne sme poslabšati. Zdaj vprašanje je, ali sta ta dva kriterija po vsebini enaka. Zato predlagamo v razmislek, da se novi četrti stavek dopolni tako, da bi omogočal interpretacijsko navezavo na veljavni tretji stavek iz drugega odstavka 18. člena zakona, in sicer z vključitvijo kriterija, ki ga vsebuje obrazložitev amandmaja, torej zaradi varstva okolja in zdravja ljudi. S tem bi se v novo določbo dodal objektiviziran kriterij, ki bi Vlado usmerjal pri konkretizaciji urejanja mejnih vrednosti emisij pri napravah za sosežig odpadkov. Na ta vidik smo namreč opozorili že v mnenju. Obrazložitev se tudi sklicuje na nekatera gradiva, torej obrazložitev k prvemu, amandmaja k 1. členu, se sklicuje tudi na nekatera gradiva, iz katerih izhaja potreba po določitvi strožji mejnih vrednosti emisij za sosežig, kar bi bilo nujno treba konkretizirati ali pa priložiti gradivu za predlog zakona, ker bi ta stališča posameznih strok s tem postala del zakonodajnega gradiva, kar je nadalje upoštevano kot celotna obrazložitev predlaganih in posledično sprejetih zakonskih rešitev.

Toliko o 1. členu in potem imamo še, kolikor smo uspeli preučiti in preveriti, pripombe k amandmajem za 7. in 8. člen ki se nanašata na prekrškovne določbe. Tu opozarjamo, da se predvideno besedilo zdaj nanaša na vse povzročitelje obremenitve, kar je širše od tega, kar ureja amandma k 4. členu. To je, tema tukaj je obratovalni monitoring. Upoštevati je treba, da se obveznosti v prvem odstavku 150. člena zakona, ta odstavek ni del novele in prvega stavka tretjega odstavka 150. člena kot se zdaj spreminja, nanašata na vse povzročitelje obremenitve, medtem, ko se spremenjeni drugi do četrti stavek tretjega odstavka 150. člena zakona nanašajo samo na povzročitelja obremenitve z emisijami snovi v zrak. To je treba ustrezno upoštevati tudi pri novi 52.b točki, ki je urejena v 7. členu. Potem pa še pri 8. členu opozarjamo, da bi bilo treba opustiti določbo o preštevilčenju točk.

Toliko za zdaj, če bo potrebno bi se oglasili v nadaljevanju. Hvala.