Joj se opravičujem, bom začela znova. torej s Predlogom zakona o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank se v slovenski pravni red prenaša direktiva evropska direktiva o serviserjih kreditov in kupcih kreditov, ki je bila sprejeta konec leta 2021 in ureja sekundarni trg nedonosnih kreditov bank. Kljub trenutnim ugodnim trendom glede gibanja obsega nedonosnega portfelja bank se po mnenju Evropske centralne banke posledic zaradi posledic pandemije covida 19, geostrateških napetosti energetske kriz, manjše gospodarske rasti in visoke inflacije posledice slej ko prej lahko odrazijo tudi v kakovosti kreditnega portfelja bank v EU. Sprejeta direktiva tako prispeva k nadaljnji krepitvi bančne unije in stabilnosti bančnega sistema EU. S predlogom zakona se zato na podlagi prej omenjene direktive vzpostavi pravna podlaga za razvoj sekundarnega trga nedonosnih bančnih kreditov, s čimer se zmanjša tveganje njihovega prihodnjega kopičenja v kreditnih portfeljih bank, hkrati pa se kljub prenosu teh kreditov na kupce, ki niso banke ohrani oziroma še poveča varnost in pravice kreditojemalcev. Predlog zakona ureja tudi pridobitev dovoljenja banke Slovenije za serviserje kreditov, ki jih morajo kupci nedonosnih kreditov imenovati v primeru prenosa kreditov sklenjenih s potrošniki, torej s fizičnimi osebami. Poleg tega ureja pravice serviserjev kreditov, da opravljajo čezmejne dejavnosti servisiranja kreditov ter pristojnosti nadzornega organa to je Banka Slovenije tako pri izvajanju dejavnosti servisiranja kreditov na območju Republike Slovenije kot pri čezmejnem opravljanju te dejavnosti.

Pomembno je poudariti da bo zaradi dejstva, da bodo določbe direktive prenesle vse države članice EU serviser kreditov, ki bo dovoljenje pridobil v svoji matični državi in bo lahko opravljal storitev tudi na območju Republike Slovenije zavezan k izpolnjevanju istih zahtev in bo pod nadzorom pristojnega organa države članice pri tem pa bo imela določene nadzorne pristojnosti tudi Banka Slovenije.

Direktiva o serviserji h kreditov in kupcih kreditov posega tudi v nekatere določbe drugih evropskih direktiv konkretno dveh, in sicer o potrošniških kreditnih pogodbah ter o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine. Spremembe omenjenih direktiv, ki sta v naš pravni red preneseni z Zakonom o potrošniških kreditih se nanašajo na ukrepe prestrukturiranja, na informacije o spremembah kreditnih pogojev in na uveljavljanje ugovorov pri prenosu kredita na tretjo osebo. Do spremembe Zakona o potrošniških kreditih se tudi te spremembe urejajo s predlogom tega zakona.

Naj poudarim da bo sprejetje tega zakona pripomoglo k temu, da bodo lahko banke še naprej opravljale svojo vlogo pri financiranju prebivalstva in gospodarstva, kajti morebitna visoka oziroma prekomerna raven slabih bančnih posojil lahko vpliva na gospodarsko rast saj zmanjšuje zmožnost bank glede odobravanja posojil zlasti malim in srednje velikim podjetje.

Na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora je koalicija k predlogu zakona vložila več amandmajev, te so bolj redakcijske narave in z njimi Vlada tudi v celoti soglaša.

V zaključku tako predlagam da Predlog zakona o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank vključno s predlaganimi amandmaji podprete. Hvala.