Najlepša hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni na današnji seji!

Predlog zakona, ki je pred vami, spreminja in dopolnjuje Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Dopolnjuje se določbe glede nastanka poslovne enote, dodatno pa se v slovenski pravni red prenaša še zadnji neprenesen ukrep iz direktive Evropske unije o ukrepih proti izogibanju davkom, ki posega na področje davčnega priznavanja obresti. Gre za tako imenovano pravilo EBITDA. Pravilo EBITDA velja samo za zavezance, ki so del mednarodnih skupin podjetij. Tem zavezancem se za davčne namene omeji priznavanje obresti na način, da se presežne stroške izposojanja omeji na 30 % višine EBITDA zavezanca, torej na 30 % dobička zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo. Skladno z možnostjo, ki jo dopušča direktiva, se z vidika poenostavitve za zavezanca določi tudi absolutni prag omejevanja teh stroškov na višino 1 milijon evrov.

Naveden ukrep naslavlja vrzeli, ki jih mednarodne skupine podjetij izkoriščajo pri svojem čezmejnem poslovanju. Gre za situacije, ko se s posojanjem denarnih sredstev znotraj mednarodne skupine podjetij ustvarjajo prakse, ki omogočajo erozijo davčne osnove v jurisdikcijah z visoko obdavčitvijo, saj obresti predstavljajo odhodek, ki znižuje davčno osnovo. Drugi ukrep, ki je vključen v predlog zakona, se nanaša na določitev nastanka poslovne enote. Določbe glede določanja obstoja poslovne enote se sicer ne spreminja ampak se le izboljšuje naslavljanje določenih oblik, ki lahko privedejo do umetnega izogibanja statusu poslovne enote, ki so bile tudi s strani OECD projekta BEPS prepoznane kot škodljive. Dodatno se s predlogom zakona predlaga še skrajšanje časovnega obdobja opredelitve gradbišča kot poslovne enote iz 12 na 6 mesecev.

Glede izpostavljenih pripomb Zakonodajno-pravne službe se uvodoma pojasnjuje, da se z ukrepom EBITDA naslavlja davčno vsebino, vezano na priznavanje obresti, ki kot ekonomska kategorija pomeni odhodek in vpliva na znižanje davčne osnove, pri tem je pojmovanje zvrsti obresti posrednega pomena. Upoštevaje navedeno menimo, da sta naslov člena, kot tudi poglavja, primerna, saj odražata davčno vsebino. Dodatno naslova sledita tudi naslovoma kot sta določena v direktivi.

Glede pripomb vezanih na enako obravnavo zavezancev pred zakonom pojasnjujemo, da so banke, zavarovalnice ter samostojni zavezanci, torej zavezanci, ki niso del mednarodne skupine podjetij, iz ukrepa EBITDA izključeni. Ker navedeni zavezanci z vidika tveganja, ki se ga z ukrepom EBIDA naslavlja, tj. da se prekomerni dolgovi akumulirajo v jurisdikcijah z visoko obdavčitvijo, obresti pa se kumulirajo v jurisdikcijah z nizko obdavčitvijo, niso prepoznani kot tvegani. Opcija izvzema posojil, ki so bila sklenjena pred 17. 6. 2016, pa je bila izbrana z vidika olajšanja realizacije že sklenjenih finančnih poslov, kar za zavezance pomeni ugodnost. Za navedene finančne posle veljajo davčne posledice, ki so veljale v času, ko so bili ti posli sklenjeni, torej pred sprejemom direktive.

Vezano na pripombo glede retroaktivne uporabe se dodaja, da je skladno z direktivo potrebno ukrep EBIDA uveljaviti s prvim 1. januarjem 2024. ATAD direktiva, ki vključuje ta ukrep, je bila sprejeta že v letu 2016. Slovenija je v svojo zakonodajo prenesla že vse člene ATAD direktive razen ukrepa EBITDA. Za ta ukrep je Slovenija uveljavila odlok implementacije do leta 2024. Večina držav članic je ukrep EBIDA že implementirala z letom 2019 zato je EBIDA zavezancem, ki so del mednarodnih skupin, dobro poznan in so pričakovali sprejem tega ukrepa tudi v Sloveniji.

Upoštevaje navedeno predlagamo, da se predlog zakona podpre. Hvala.