Govor

mag. Andrej Rajh

Spoštovani predsednik, cenjene poslanke in poslanci.

Pred nami je predlog uredbe in stališča, ki ga seveda Vlada podpira o uporabi železniške infrastrukture na enotnem železniškem območju, ki se v Sloveniji nanaša na podjetje Slovenske železnice infrastruktura d. o. o., ki upravlja v Sloveniji z javno železniško infrastrukturo. In ta predlog uredbe, ki bo pravno direktno izvršljiva prenaša pristojnost upravljavca železniške infrastrukture iz nacionalne na evropsko raven za potrebe čezmejnega prometa. Taka delitev se vzpostavlja predvsem za to, da se vsem prevoznikom na železniškem omrežju zagotovi nediskriminatoren dostop do železniških tirov, torej javne infrastrukture. Upravljavci infrastrukture morajo učinkovito upravljati železniški promet in infrastrukturne zmogljivosti. Trenutno se to izvaja na ravni nacionalnih omrežij, medtem pa storitve čezmejnega železniškega prometa zahtevajo boljše usklajevanje med omrežji, kot smo mu priča danes. Predlagana uredba, zato predvsem določa mehanizme za usklajevanje med nacionalnimi upravljavci infrastrukture in drugimi, ki sodelujejo pri izvajanju čezmejnih železniških storitev, to pomeni pravočasno usklajevanje voznih redov vključno z določanjem minimalnih rokov za njihovo uskladitev. Tako se tudi skrajša čas načrtovanja poti iz leta pa pol na eno leto. Prav tako je danes način odpovedi vlakovne poti regulirana precej togo, po sprejetju te uredbe bo to nekoliko prožnejše. Ob tem se zagotavlja učinkovitejše delovanje železniške infrastrukturne zmogljivosti z uvedbo prožnosti v postopek s ciljem zagotovitve večje vloge upravljavcem infrastrukture pri določanju potreb po prevozu. Sami upravljavci infrastrukture bodo tako lahko na primer rezervirali nekatere zmogljivosti, ki bodo dodeljene kasneje. To bo predvsem koristilo storitvam železniškega tovornega prometa, ki jih ni mogoče vedno načrtovati dovolj vnaprej, tako, da bi one po zdajšnjih kriterijih ustrezale načrtovanemu letnemu voznemu redu. Direktiva, oziroma uredba vzpostavlja tudi določene spodbude. To v praksi pomeni penale ali pa tudi ne za upravljavce infrastrukture in prevoznike v železniškem prometu, s ciljem, da izpolnijo obveznosti v zvezi z zmogljivostjo, zmogljivostmi in se izognejo spremembam v kratkem času, ki bi sicer imele negativne posledice za druge uporabnike omrežja. To pomeni, da se spodbuja, da če nekdo želi uvesti spremembo, da to pravočasno spremeni, v tem primeru ne bo sankcioniran, v kolikor pa bo naredil spremembo ad hoc, hitro, nenačrtovano, bo pa za to kaznovan in bo v tem smislu spodbujen, da se drži dogovora. Hkrati uredba vzpostavlja digitalizacijo postopkov, povezanih z zmogljivostmi, ki bodo pripomogle k večji učinkovitosti storitev in izboljšanju njihove kakovosti. Predlog uredbe predvideva tudi dodatno krepitev regulatornih sistemov na ravni EU, torej vzpostavitev evropske mreže železniških regulatornih organov in ustanovitve neodvisne skupine strokovnjakov za železniški promet.

Slovenija podpira predlog uredbe o uporabi zmogljivosti železniške infrastrukture na enotnem evropskem železniškem območju. V postopku pogajanj pa bo opozorila na nujnost prilagoditve posameznih določb ter na zmanjšanje administrativnega in finančnega bremena upravljavcev kot tudi regulatornih organov, ker zavedati se moramo, da pač večje države imajo večje tudi administrativne kapacitete, večje potrebe, manjše, imamo manjše kapacitete in v bistvu mi želimo, da so, tudi, bom rekel, naše relativno omejene zmogljivosti napram večjim državam, kar se administrativnih bremen tiče, ustrezno upoštevane.