Spoštovana predsednica odbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Moje ime je Marko Topič, prihajam s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Kot predstojnik Laboratorija za fotovoltaiko že 20 let zelo pozdravljam razprave o zelenem prehodu, tudi s tako malo dramatičnim naslovom. Moram reči, da tudi to je vzbudilo pri meni pozornost, da sem prišel danes na razpravo. Jaz se ne bo opredeljeval o zakonu kot takem in zakonodajnih okvirih, ne političnih, ampak zgolj kot stroka in sicer stroka na področju trajnostne energetike in pa zelene elektrike, torej ne OVE kot celote, ampak kot električna energija iz OVE.

Povsod po svetu in v Evropi je dejstvo, da je proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn najbolj smotrna tako z ekonomskega kot tudi ekološkega vidika in zato v zadnjih dveh letih dominirajo močno investicije v izgradnjo sončnih elektrarn napram vsem ostalim virom proizvodnih kapacitet. Raziskave in razvoj fotovoltaike so omogočile fascinanten napredek, ki se odraža tako v povečanih izkoristkih, tako v drastično nižjih cenah kot tudi daljših življenjskih dobah vseh gradnikov sončnih elektrarn. Cene so v zadnjih desetih letih padle iz, če karikiram iz 100 % na 10 % faktor desetkrat padle. Foto napetostni sistemi so modularni, zelo hitro izgradljivi. To je edini način, da v kratkem času dosežemo res velike spremembe. V sodelovanju z ostalimi obnovljivimi viri in hranilniki zagotavljajo zagotovo in izvedljivo, zagotavljajo zanesljivo oskrbo in hkrati zmanjšujejo uvozno odvisnost v državah, kjer nimamo energentov ali jih pa ne znamo izkoriščati. Fotonapetostni sistemi so investicijsko razpršeni, v Sloveniji in po Evropi pa tudi drugje, večinoma na bremeh fizičnih oseb in malih gospodarskih subjektov. Država od tega dobi celo DDV in prav je, da so tudi vzpodbude za zeleni prehod, tako kot jih imamo v Sloveniji in da s tem nadaljujemo.

Foto napetostni sistemi in sončne elektrarne so tudi hitro in učinkovito razgradljivi, o tem se mogoče malo manj govori, ampak dejansko 90 % vložka je po življenjski dobi 30, 40, 50 let ponovno uporabnega. Skupaj z vodnim potencialom Slovenije so edini vir, da lahko v kratkem času povečamo delež OVE v bruto končni porabi energije. Slovenija se je že pred desetimi leti zavezala, da bo do 2020 dosegla 25 procentni delež iz OVE, ki ga še nismo dosegli in za to plačujemo statistični prenos na račun nedoseganja tega cilja. Za 2022 bo borzen moral statistični prenos narediti za 1,2 teravatne ure, strošek 11 milijonov evrov, kajne, in učinkovita raba energije in OVE sta ključna za doseganje podnebnih ciljev ter zagotavljanje energetske neodvisnosti Slovenije in ravno tako Evrope. Zato je nujno, da te cilje, ki smo si jih zadali, čim prej dosežemo.

Oktobra lani je Evropska unija v novo direktivo o obnovljivih virih povečala zavezujoči cilj z 32 na 42 pa pol procentov. Slovenija je imela pri 32, smo imeli s 25 na 27 %, smo pred odločitvijo kako bomo znotraj NEPN-a povečali ta delež in kot kaže za trend zadnjih dveh let, delež upada in to je alarm. Namreč, kaj potrebujemo? Potrebujemo napredne merilne sisteme, da bomo spremljali, v kakšno smer gremo. In to v Nemčiji že imajo, na 15 minutnem nivoju, spremljajo, tukaj imam grafe, poglejte, trende vseh proizvodnih virov, govorim o električni energiji, kajne, potrebujemo torej nujno napredne merilne sisteme, potrebujemo stimulativni sistem z omrežnino in dinamičnim tarifiranjem. Zakaj? Zato da bomo tudi te proizvodnje, ki so varia bolj, torej presežke proizvodnje, smotrno prenašali v obdobja, kjer potrebujemo več električne energije, govorim na dnevnem profilu, kajne, govorim o električnih hranilnikih energije, govorim o črpalnih hidroelektrarnah in tako naprej, in zagotovo vzpodbudna novica je, da se je v letu 2023 zgradilo več kot polovica dodatnih sončnih elektrarn, 15 tisoč sončnih elektrarn, da smo dodali 500 megavatov novih kapacitet, a ne, vendar pa bomo morali to znati ustrezno kot stroka voziti. Vozni park se je zelo razpršil in v tem smislu pozdravljam tudi spremembo omrežnine, dinamično tarifiranje in velike naloge, ki so na elektroenergetskem sektorju, da ne omenjam, koliko strokovnjakov bomo potrebovali za zeleni prehod. Hvala lepa.