Hvala lepa za besedo. (Urban Odar, predstavljam Gospodarsko interesno združenje za distribucijo plinov.)

Najprej bi se zahvalil za povabilo na današnjo sejo. Veseli me, da smo glede predloga energetskega zakona odprli javno razpravo, in upam, da bo temeljila na strokovnih argumentih. Pri tem pa poudarjam, kar je razvidno tudi iz našega stališča, da zelo podpiramo zeleni prehod, vendar na način, ki bo najboljši za državljanke in državljane Republike Slovenije.

Zakon omejuje različne pline, predvsem za gospodinjstva. Poudarjam, da ne govorim samo o zemeljskem plinu, ki je najčistejše fosilno gorivo, ampak tudi o obnovljivih plinih, kot je na primer biometan, ki je obnovljiv vir energije. Naj navedem samo en primer selektivnosti zakona. Zakon na eni strani omejuje distribucijo plina, ki je občinska gospodarska javna služba, medtem ko ni nobenih omejitev na področju prenosa plina, ki je obvezna državna oz. republiška gospodarska javna služba. Celo obratno, razvojni načrt operaterja prenosnega sistema predvideva vrsto dodatnih plinovodov v Sloveniji. To pomeni, da bi se prenosno omrežje v neko občino razširilo brez omejitev, medtem ko se distribucijsko ne more, in pa dodatne povezave s sosednjimi državami. Naj samo omenim dodatno dvosmerno povezavo z Madžarsko. Pristojna ministrstva Slovenije in Madžarske sta namreč podpisala politični memorandum o sodelovanju obeh držav na področju oskrbe s plinom. Memorandum predvideva prizadevanja ministrstev za izgradnjo plinovoda med državama. Vse te dodatne povezave bodo še dodatno izboljšale zanesljivost oskrbe v Sloveniji, ki je že danes zelo visoka. Pri tem pa je nerodno, da koristi vseh teh dodatnih povezav ne bi bila deležna slovenska gospodinjstva, ampak tuja gospodinjstva 121 tisoč odjemalcev zemeljskega plina, ki ga uporabljajo za ogrevanje, kuho in pripravo sanitarne vode, prispeva približno 1,98 emisij CO2 na letni ravni; poudarjam, da se ti podatki nanašajo na trenutno stanje. Kot bo v nadaljevanju prikazano, pa lahko z obnovljivimi plini, na primer biometan, to stanje še izboljšamo oz. zagotovimo popolnoma razogljičenje plinskih odjemalcev. Značilno za distribucijo plina je, da je poraba v zimskih mesecih izrazito večja kot v poletnih mesecih, ker se velik del plina porabi za ogrevanje. To razmerje med porabo v zimskem obdobju in poletnimi meseci je bistveno večje kot pri distribuciji električne energije. Zato bi bilo zelo težko oz. skoraj nemogoče, da bi nadomestili porabo plina s porabo električne energije, ker bi težko zagotovili potrebno dodatno električno energijo v zimskem obdobju. Pri tem se postavlja vprašanje, iz katerih virov bo ta električna energija, skoraj verjetno ne bo iz obnovljivih virov energije.

In druga stvar, že danes je znano, da je električno omrežje v zimskem obdobju preobremenjeno. Zaradi tega se vpeljuje nov tarifni sistem. Po razvojnem načrtu družbe Sodo se v naslednjih desetih letih predvideva vlaganja v višini 3,5 milijarde evrov, kar bo nedvomno vplivalo tudi na višino omrežnine za uporabnike električne energije. Del teh sredstev Slovenija lahko prihrani, če bo izrabila obstoječe, že zgrajeno plinovodno omrežje za potrebe zelenega prehoda. Pri vlaganjih v električno omrežje niso problem samo finančna sredstva, ampak tudi sama fizična izvedljivost tako velikih investicij, saj v tem trenutku ni zagotovljenih kadrov in izvajalcev za izvajanje tolikšnega obsega investicij. Zaradi tega predlagamo, da se razogljičenje plinskih odjemalcev izvede tako, da se na vhodu v plinovodno omrežje postopoma začne nadomeščati zemeljski plin z obnovljivimi plini. To pomeni, da lahko plinovodno omrežje ostane tako, kot je danes, saj je že pripravljeno za distribucijo obnovljivih virov energije, kot je na primer biometan, nadalje pa ni treba menjati plinskih trošil pri odjemalcih. Tak način je tudi bistveno bolj pošten do odjemalcev, kot da se jih z zakonom prisiljuje v menjavo ogrevalnih sistemov. Distributerji plina imamo velik interes za investiranje v proizvodnjo obnovljivih plinov, vendar le ob pogojih, da bo vzpostavljeno stabilno poslovno okolje in da se distribucijsko plinovodno omrežje ne bo omejevalo z zakonodajo. Za proizvodnjo obnovljivih virov energije že dalj časa zbiramo visoka sredstva, na primer iz prispevka za zagotavljanje podpore proizvodnje električne energije, izzove. Zavezanci za plačilo tega prispevka niso samo vsi končni odjemalci električne energije, ampak tudi končni odjemalci trdnih, tekočih, plinastih, fosilnih goriv ali daljinske toplote za končno rabo. Vendar se večina tega denarja porabi le za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije. Do konca leta 2022 je bilo za proizvodnjo elektrike tako porabljenih kar 1522,4 milijona evrov, na drugi strani pa za podporo proizvodnji obnovljivih plinov pa v vseh teh letih ni bilo namenjenih nič sredstev. Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki je bil sprejet leta 2021, predvideva sicer tudi podporo za proizvodnjo plinastih goriv, vendar še ni bilo sprejetih ustreznih podzakonskih predpisov. Dodatna velika prednost plina pa je, tako obnovljivih kot fosilnih, da ga je možno sezonsko shranjevati. To je eden izmed najpomembnejših potrebnih pogojev za izvedbo zelenega prehoda. Izvedena je bila tudi javnomnenjska raziskava v mesecu novembru, in sicer na reprezentativnem vzorcu slovenskih gospodinjstev, ki je bil otežen po spolu, starost, o izobrazbi in tipu naselja. 78, 70 % uporabnikov zemeljskega plina sploh ne podpira ali ne podpira omejevanje uporabe zemeljskega plina. 11 % to omejevanje podpira ali popolnoma podpira, 10 % uporabnikov zemeljskega plina se o tem ne more odločiti.

Za zaključek bi rekel, da bi morali več truda vložiti v zmanjšanje rabe energije. Učinkovita raba energije mora postati prvi in daleč najpomembnejši cilj vsake energetske politike. Bolj in hitreje je treba zmanjševati porabo energije. Glede prepovedi gradnje plinskih kotlov v novih stanovanjskih stavbah bi rekel, da je plinski kotel majhen in poceni, omogoča pa tudi uporabo obnovljivih plinov, kot je bil metan. Inštitut za javno upravo, ki deluje pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je izdelal pravno mnenje o tem, ali sta določbi petega in sedmega odstavka 22. člena predloga energetskega zakona skladni z Ustavo Republike Slovenije. Ti dve določbi urejata prepoved projektiranja in gradnje kotlov na zemeljski plin v novih stanovanjskih stavbah ter določata izjeme te prepovedi. Avtor pravnega mnenja je prof. dr. Rajko Pirnat. V zaključku pravnega mnenja se izpostavlja, da obravnavana zakonska ureditev predstavlja nesorazmeren poseg v ustavne pravice, zato te določbe niso skladne z ustavo glede konkurenčnosti plina.

Napovedovanje cen energentov je zelo nehvaležna naloga, ampak kljub temu poudarjam nekatere ocene glede tega. Trenutno zamejena cena za plin za gospodinjstvo znaša 59,90 € za megavatno uro, nekateri večji dobavitelji pa so zaradi ugodnih razmer na veleprodajnih trgih svojo ceno že spustili pod to ceno. Trenutno regulirana cena na elektriki je okoli sto evrov za megavatno uro za 90 % porabe, ostalo pa je po tržni ceni, ki se gibljejo okoli 150 € za megavate. To pomeni, da je ena kilovatna ura plina skoraj trikrat cenejša od ene kilovatne ure električne energije. Kot sem omenil, so plinski kotli poceni. Današnje, neuradno jih imenujemo tudi energijske stavbe, ničenergijske stavbe, porabijo zelo malo energije. To pa pomeni, da je v ekonomskem računu zelo pomembna začetna investicija, nekoliko manj pa stroški za energijo, ker so ti stroški nizki zaradi nizke porabe energije. Znano pa je, da so plinski kanalizacijski kotli najcenejše ogrevalne naprave na trgu. Tudi uvedba ET sheme na področju stavb in prometa teh razmerij nikakor ne bo podrla. Sistem bo namreč izpeljan postopoma, ker je to za večino držav zelo občutljiva tema. Celo nasprotno lahko predvidevamo: cene zemeljskega plina so se to ogrevalno sezono napram prejšnjim znižale že do 20 %; glede na to, da se veleprodajne cene še naprej znižujejo, se bodo cene za gospodinjstva z določenim zamikom verjetno še naprej nižale in to nižanje bo večje kot pa učinek uvedbe ET sheme za stavbe. Proti prepovedi gradnje plinskih kotlov stanovanjske stavbe so se opredelile tudi druge strokovne organizacije, kot so na primer Inženirska zbornica Slovenije, Zveza strojnih inženirjev Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije. Tudi na nivoju Evrope ni prišlo do prepovedi gradnje plinskih kotlov. Nekatere države članice so ubrale bistveno bolj pragmatičen pristop in sprostile napovedane omejitve pri prepovedi plinskih kotlov. Francoski predsednik je napovedal, da Francija ne bo prepovedala plinskih kotlov, kot je bilo sprva napovedano, in to kljub temu, da Francija razpolaga z velikimi količinami proizvedene električne energije. Nemčija je sprejela zakonodajo, ki ne omejuje porabe plina, ampak spodbuja, da se v plinovodnih omrežjih zemeljski plin nadomešča z obnovljivimi plini, hkrati ne prepoveduje gradnje plinskih kotlov. S prepovedjo plinskih kotlov bi vsekakor izgubili konkurenčne vgrajevalne naprave, izgubili pa bi tudi napravo za uporabo obnovljivih virov energije in tudi ne bi bilo medsektorskega povezovanja…