Hvala za besedo in lepo pozdravljeni.

Ker je vloga Agencije za energijo bistveno širša kot zgolj obračun omrežnine, ki ga danes tudi naslavljamo, se bom v uvodu opredelila tukaj s kratkim stališčem Agencije za energijo do predlaganega besedila Energetskega zakona.

Na agenciji smo predlagane ukrepe iz Energetskega zakona podrobno preučili in ugotovili, da določbe predloga vsebine Energetskega zakona ne posegajo bistveno v področje oskrbe z zemeljskim plinom niti ne prepovedujejo uporabe zemeljskega plina obstoječim gospodinjskim in ostalim odjemalcem. Za oskrbo preko obstoječih distribucijskih sistemov so le določeni dodatni pogoji za podaljšanje koncesij, pri čemer se ta, so ta obdobja krajša in se podaljšujejo za obdobje od 5 do 7 let. Omejitve pri podeljevanju novih koncesij za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina je smiselno, saj v naseljih, kjer še ni bila podeljena koncesija in nimajo potenciala za lokalno proizvodnjo biometana, v obstoječih razmerah energetske oskrbe in ob zastavljenih ciljih razogljičenja ni pričakovati števila priključitev, ki bi zagotovila izkoriščenost sistema. Posledično bi morebitni novi slabo izkoriščeni plinski sistemi le dodatno obremenili operaterje in strošek distribucije za obstoječe odjemalce. Tudi po mnenju agencije predlog vsebine energetskega zakona prepoveduje le projektiranje in vgradnjo kotlov na zemeljski plin v novo zgrajenih stanovanjskih stavbah, še vedno pa je dovoljena raba zemeljskega plina pri negospodinjskih odjemalcih. Zakon sledi ciljem postopnega prenehanja oskrbe z zemeljskim plinom fosilnega izvora, vendar le tam, kjer ga bo prenehala uporabljati večina odjemalcev. Če bo zemeljski plin postopoma nadomeščen na primer z biometanom pod konkurenčnimi pogoji, lahko na primer distribucijski sistemi tudi v prihodnje predstavljajo trajen in konkurenčen vir oskrbe z energijo. Na agenciji zato ocenjujemo, da zakon določa ukrepe, ki so usklajeni z uveljavljeno energetsko politiko na evropski in nacionalni ravni, in hkrati nadaljuje oz. dopolnjuje že sprejete ukrepe države za zmanjševanje uporabe fosilnih energentov, za zmanjševanje uvozne odvisnosti in sledi cilju doseganja podnebne nevtralne družbe do leta 2050.

Zato sicer pozdravljam današnjo debato. Nujno potrebujemo in večkrat potrebujemo debato, da si jasno začrtamo široko sliko o zelenem prehodu, pa vendar, in zastavimo učinkovite ukrepe. Pri tem pa naj poudarim, da spreminjanje strategije energetske politike vsake tri, štiri leta je zagotovo najmanj učinkovit ukrep. Zato potrebujemo danes, da jasno sledimo ciljem in zavezam iz zastavljene energetske politike ter hkrati se zavežemo k izvajanju resnično učinkovitih ukrepov, da zeleni prehod, ki ga nujno potrebujemo, saj nas navsezadnje okolje na to opozarja, izvedemo karseda učinkovito. In pri tem je prav gotovo ukrep Agencije za energijo, to je obračun omrežnine, ki naslavlja bolj učinkovito rabo omrežij, eden izmed tistih nujnih in potrebnih ukrepov, če želimo zeleni prehod resnično učinkovito nasloviti. Naj v uvodu poudarim, da zeleni prehod zagotovo niso samo obnovljivi viri in vključevanje sončnih vetrnih elektrarn v sistem, zeleni prehod je veliko več. Zeleni prehod naslavlja elektrifikacijo, nujno elektrifikacijo drugih sektorjev, to je sektorjev prometa in sektorjev sektorja ogrevanja. In zaradi navedenega se bo zagotovo, in to izhaja tudi iz nacionalno energetsko-podnebnega načrta, poraba v prihodnjih letih, dokler ne dosežemo podnebno nevtralne družbe, zagotovo bistveno dvignila. In s tem je, s tem je povezan tudi razvoj in naložbe v omrežja. Zato naj v uvodu še enkrat poudarim, da cilj sprememb obračuna omrežnine ni zakomplicirati življenja in delovanja ljudi niti industrije in spremembe prav tako niso namenjene kaznovanju, kot se prevečkrat zavaja v javnosti, temveč je cilj prenove obračuna namenjen spodbujanja, spodbujanju odjemalcev, da aktivno sodelujejo v zelenem prehodu, da bo ta ekonomsko bolj sprejemljiv in izvedljiv in predvsem oz. poleg tega tudi, in ta učinek bo takojšen, pravični porazdelitvi stroškov uporabe sistema med vse odjemalce, za kar glede na to, da redno prebiramo in medije in izjave v medijih, žal ta del prenove obračuna oz. ta del učinka prenove obračuna do sedaj še ni bil naslovljen, nanaša se pa na 850 tisoč gospodinjskih odjemalcev.

Pa glede na to, da se moram, gospod Vrtovec, zahvaliti, da ste dali pobudo, da vam predstavim podrobneje prenovo obračuna omrežnine, sem pripravila dve predstavitvi, da bi vam ne samo zato, ker ste poslanci, ampak ker ste tudi vsi v vlogi odjemalcev, predstavim karseda podrobno razloge zakaj in ključne spremembe prenove obračuna, na koncu pa tudi učinke. Zato, v kolikor mi je bilo rečeno, je v gradivu, so te predstavitve predložene, bi vas zapeljala skozi te predstavitve z mojo razlago. Dve predstavitvi sta, prva se nanaša na, zakaj je potrebna in kako učinkuje reforma obračunavanja, v drugi predstavitvi pa se bom osredotočila na doseganje, doseganje učinkov.

Zakaj je zelo pomembno, ravno prej sem omenila, tudi danes je bilo žal navedenih kar nekaj zavajajočih trditev, predvsem tista, da si odjemalci želijo vedeti, koliko bodo več plačevali, predvsem gospodinjski odjemalci. Gre za, brez vsakega dvoma za eno veliko zavajanje, kar gledamo na Agenciji za energijo z velikim obžalovanjem. Naj še enkrat poudarim, eden izmed kratkoročnih takojšnjih učinkov prenove obračuna je ta, da bo, da bodo bremena, torej stroški rabe omrežij pravičneje porazdeljeni med vse odjemalce. Zakaj pravičneje? Do sedaj smo, do sedaj so namreč gospodinjski odjemalci plačevali torej omrežnino, rabo omrežij na podlagi določene moči v soglasju za priključitev oz. na podlagi varovalk in niso bili merjeni. Zaradi uvedbe naprednih merilnih sistemov imamo sedaj, ki torej, in 92 % vseh odjemalcev je z naprednimi merilnimi sistemi že opremljeno, imamo sedaj tudi podatke o podrobni 15-minutni rabi omrežij tudi za vse gospodinjske in male poslovne odjemalce, kar pomeni, da lahko obračun omrežnine prilagodimo tudi dejanski rabi omrežij za to skupino, kar posledično pomeni, da bo ravno ta skupina, in tu naslavljamo 850 tisoč gospodinjskih odjemalcev, v večini plačevala manj ali pa bo strošek na letni ravni ostal nevtralen ravno zaradi tega, ker bodo sedaj plačevali dejansko na podlagi dejanske rabe omrežij kot je to se…, kot bi naj sedaj to plačevala industrija, pa vendar, ker so gospodinjstva plačevala več, je industrija sedaj plačevala manj.

Pa bi začela s pravnimi podlagami, upam, da imamo vsi to isto predstavitev. Bom probala kar se da hitro, da ne vzamem preveč časa, opozorila bi pa na bistvene. Torej, prenova obračuna ni izmišljotina agencije ampak izhaja iz zavez, ki smo si jih zadali na najvišji politični ravni. In Evropska unija je v svojih, v svoji zakonodaji že v letu 2009 naslavljala zeleni prehod in dajala prve iztočnice za uvedbo naprednih merilnih sistemov. V tistem svežnju čista energija za vse Evropejce, pa je v direktivi iz leta 2019 izrecno izpostavila, da moramo, da igrajo odjemalci pri zelenem prehodu pomembno vlogo in da jim mora biti omogočena udeležba v vseh oblikah prilagajanja odjema. Pri tem je tudi eksplicitno izpostavljeno, da države, ki so se odločile za uvedbo naprednih merilnih sistemov, morajo zagotoviti, da imajo odjemalci od teh naprednih merilnih sistemov tudi dejanske koristi, sicer je ta naložba nasedla. Seveda je pa ob tem ta direktiva dala nalogo tudi tako elektro operaterjem kot tudi regulatorjem, ne samo slovenskemu, torej vsem evropskim regulatorjem, da vzpostavijo pogoje, da lahko v omrežje kar se da stroškovno učinkovito vključimo tako novo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energ…, torej iz obnovljivih virov, kot tudi nova bremena, ki so bremena, ki izvirajo iz toplotnih črpalk in električnih polnilnic oziroma električnih vozil. In poleg, poleg vseh teh pravnih podlag prenova obračuna temelji na zastavljeni energetski politiki, ki izhaja iz evropskih dokumentov, ki so bili revidirani tudi v obdobju energetske krize. Ne pozabimo na dokument Repower EU, ki je eksplicitno izpostavil, da je izhod iz energetske krize in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih energentov, torej tujih, torej ruskih fosilnih energentov, pospešene naložbe v zeleni prehod in seveda vsi ti cilji izhajajo tudi, so tudi v Nacionalno energetsko podnebnem načrtu zastavljeni in se odražajo v razvojnih načrtih elektro operaterjev in tudi v konkretno Zakonu o energetski politiki.

Pa če gremo naprej na naslednji slajd, torej, par izsekov iz nacionalnega energetsko podnebnega načrta. Že leta 2020 je to bilo navedeno. Sicer je ta načrt sedaj v fazi revidiranja, ampak glede na dokument Repower EU, bodo ti, bo…, bodo ti grafi samo še bolj strmo šli navzgor. Kaj to pomeni? Torej, na podlagi Nacionalno energetskega podnebnega načrta, ki si je zastavil doseganje podnebno nevtralne družbe do leta 2050 in ki ne izključuje jedrske energije, je eksplicitno navedeno, da se pričakuje po neki projekciji torej porast porabe električne energije z ali brez ukrepov, ki se nanašajo na učinkovito rabo, med 40 in tudi več kot 50 %. In če gremo naprej, se to odrazi, seveda ta povečana raba energije se seveda porabi tudi v konični obremenitvi omrežja in konične obremenitve omrežja so tiste, ki dajejo pomembne signale za to, koliko moramo sredstev vložiti v razvoj in ojačitve omrežij.

In če gremo še naprej, na naslednji, torej na šesto, torej šesto prosojnico, gre za izsek iz razvojnih načrtov, kjer, torej elektro operaterjev, no tukaj konkretno je distribucijski, ne, vseh elektro operaterjev levo in desno, ki upošteva načrte nacionalne energetske politike in kjer je popolnoma jasno vidna dinamika potrebnih naložb v omrežja v naslednjih desetih letih. Rdeča pikčasta črta kaže, koliko sredstev smo do sedaj skozi omrežnino plačevali za razvoj omrežij in je popolnoma jasno, koliko bi naj teh sredstev bilo več. Pri tem pa naj poudarim, tukaj še ni naslovljena učinkovita raba omrežij, tukaj še ni naslovljen ukrep fleksibilnosti oziroma ukrep prilagajanja odjema, zato je prenova obračuna nujna, saj lahko prav s prenovo obračuna naslovimo ta vidik učinkovitega razvoja omrežij in zmanjšamo potrebne stroške za razvoj omrežij ali jih vsaj časovno odložimo in na ta način znižamo pritisk na končne račune odjemalcev.

In potem, če gremo naprej na sedmo tole prosojnico. V medijih se je pogosto ali pa celo prepogosto omenjalo, da se bodo zgodili 500 odstotni dvigi za vse odjemalce. Tudi danes je bilo uvodno povedano, vsi želijo vedeti, koliko več bodo plačali, zato še enkrat naj poudarim, omrežnina je prihodek elektro operaterjev za nemoteno izvajanje zanesljive in kakovostne oskrbe in za izvajanje energetske politike, torej potrebnega razvoja elektroenergetskega sistema. Naj poudarim, da od leta 2022 in načrtovano je do leta 2026, ostaja omrežnina, torej obseg potrebnih sredstev, ki jih moramo pobrati z obračunom na enakem nivoju in že to nazorno pokaže, da do dvigov zaradi same prenove obračuna na splošno pri odjemalcih ne bo prišlo, dejstvo pa je, da bo prišlo do drugačne porazdelitve bremen in nekatere skupine odjemalcev bodo plačevale manj, nekatere skupine odjemalcev bodo plačevale več. Pri tem eksplicitno ločujem med gospodinjstvi oziroma odjemalci na nizki napetosti, za katere do sedaj nismo imeli podatkov, in industrijo, vse je pa odvisno od njihove dejanske rabe omrežij.

Naj pa na tem mestu poudarim, kako to, da lahko do leta 2026 načrtujemo enak obseg potrebnih stroškov za elektro operaterje. Tudi v poročilu o stanju na področju energetike smo to izpostavili, da bodo tarifne postavke omrežnine v letu 2023 in potreben obseg omrežnine do leta 2026, to izhaja iz odločbe agencije, ostale na enakem nivoju, kljub temu, da so se zaradi enormnega dviga stroškov električne energije za izgube dvignili tudi stroški elektro operaterjev in v letu 2023 kar za 42,5 %. Naj poudarim, da je to možno zaradi interventnega ukrepa, ki je izhajal iz interventne zakonodaje v preteklem letu.

Če gremo naprej. Tukaj lahko hitro preskočimo. Tukaj, kjer imate te krogce oziroma korake prikazane, samo da poudarim, da je agencija, torej gre za reformo, ne gre za nekaj kar smo začeli delati včeraj, ampak smo dejansko od leta 2020, ko smo zagnali projekt v sodelovanju z znanstvenimi institucijami v tujini, konkretno pa tudi v Sloveniji z Elektro inštitutom Milan Vidmar v sodelovanju z zainteresirano javnostjo prišli do metodologije, katere začetek uporabe je sedaj predstavljen na 1. 7. 2024.

In zdaj na kratko, kaj je tisto, kar so ključne novosti. Ključne spremembe, ki navsezadnje niti niso tako velike spremembe, so. Ponovno imamo dve sezoni. Zakaj pravim ponovno? Ker to ni novost, ki se bo zgodila zdaj, ampak šele nekaj let, šele nekaj zadnjih let nimamo dveh sezon pri obračunu omrežnine, sedaj ponovno uvajamo višjo sezono in nižjo sezono. Višja sezona traja zgolj štiri mesece, od novembra do konca februarja. Zakaj višja sezona? Ker je omrežje takrat najbolj obremenjeno. In ravno takrat, v obdobjih, ko bo omrežje najbolj obremenjeno, bo pač, to kot bom razložila kasneje, torej, kdo in zakaj, ob recimo naložbah v električna vozila oziroma toplotne črpalke, treba najbolj razmisliti, kaj lahko naredimo s premikanjem rabe tovrstnih, energetsko sicer potratnih naprav, potratnih v smislu, da porabijo dosti energije oziroma dosegajo visoke moči, kaj s tem doseže torej posamezen odjemalec, če jih zamakne v obdobje, ko je omrežje manj, manj obremenjeno?

Potem je novost seveda časovni bloki, pa spet ni takšna novost, le drugače jih poimenujemo. Sedaj bomo na letnem nivoju resnično imeli pet časovnih blokov, štirje za vsako sezono, trije v dnevu. Pa ne pozabimo, že sedaj imamo dva časovna bloka v dnevu, ampak jih ne imenujemo časovni blok. Imamo obdobje nižje tarife in obdobje višje tarife. Tukaj na tem, na tem listu torej na strani 9, je prikazano, da je obdobje nižje tarife popolnoma izenačeno z obdobjem, torej najugodnejšega časovnega bloka tudi sedaj v prihodnje. Obdobje višje tarife, ki traja od šestih do desetih zvečer, pa je razdeljeno glede na stanje v omrežju v obdobja srednje obremenitve in visoke obremenitve, kar samo dodatno daje možnost večjemu prilagajanju sistema. Res je, obdobje časovni blok ena, ki nastopi zgolj ob delavnikih, zgolj v štirih mesecih, v zimski sezoni, je cenovni signal najmočnejši, in ravno takrat torej podana z vidika stroškov največja spodbuda, da če se le da, da se prilagajanje odjema prilagodi. Naj pa na tem mestu poudarim, niti slučajno ni bil namen prenove obračuna zakomplicirati življenja in premikati rabe energije v gospodinjstvih, povprečnih gospodinjstvih, tako da bi morali kuhati, prati, likati, si sušiti lase ali uporabljati to v nočnem času. Naravnana je za doseganje dolgoročnih ciljev, pri čemer naslavljamo predvsem vključevanje toplotnih črpalk in električnih vozil v sistem, ob seveda tudi novogradnjah, kjer je na podlagi energetske politike. Gre za usmeritev v gradnjo pasivnih hiš in vse to skupaj bo dejansko dajalo novim vlagateljem, zaradi katerih se bo raba električne energije zagotovo povečala, toliko več možnosti, da celo brez izgube komforta uporabljajo ali električno polnilnico ali toplotno črpalko v obdobjih, ko je omrežje manj obremenjeno.

Potem, če nadaljujemo, samo grafični prikaz sistemske konice v omrežju. Ker je pogosto bilo rečeno, kako je to zakomplicirano za odjemalce, kako bodo to odjemalci vedeli, koliko bodo morali vložiti v avtomatizacijo, ni res. Spomnite se, da ob strategiji zelenega prehoda in energetski politiki zelo pogosto vsa pretekla leta velik pomen stavimo na digitalizacijo in to je res eden izmed izjemno pomembnih stebrov tudi pri prenovi obračuna. In tukaj na sliki 11 prikazujem izsek, pogled, kako to izgleda v portalu Moj elektro, ki so ga pripravila elektro distribucijska podjetja. Vsak odjemalec bo lahko vstopil, torej dostopil do svojega profila, kjer mu bo popolnoma jasno prikazano, zakaj, torej, kakšna je bila njegova pretekla poraba, kaj je elektro operater upošteval, ko je določil novo dogovorjeno moč, in bo lahko to dejansko vse skupaj preveril. Vsakič bo lahko to tudi za pretekli dan preveril. Na tem listu je desno spodaj prikazano, kako bo to izgledalo na samem računu. Res je, do spremembe pride, torej, že sedaj smo imeli dve tarifni postavki, tarifno postavko za moč, tarifno postavko za energijo, pri čemer je sedaj… torej se bo obračunska moč določila, torej razdelila na dogovorjeno moč in na presežno moč. Kaj pomeni dogovorjena moč? Dogovorjena moč pomeni, da bo določena na podlagi… da bo torej odražala dejansko rabo omrežij vsakega odjemalca in bo določena na podlagi doseganja treh največjih konic v zimskem obdobju, kar pomeni, da že iz tega popolnoma jasno izhaja, da so upoštevane vse naše navade, vse naše morebitne prekoračitve, napake o katerih se govori. Določena bo kot povpreček treh največjih konic in zato se odjemalcem, ki ne bodo želeli prilagajati dogovorjene moči, ob nespremenjenih navadah ni potrebno bati zaračunavanja presežnih moči. Učinek predvsem na gospodinjstva in male poslovne odjemalce pa bo zaradi pravičnejše porazdelitve bremen, še enkrat poudarjam, ugodnejši, torej, plačevali bodo manj.

In če gremo še na zadnji prikaz, da si mogoče malo plastično predstavljate, kaj pomeni to dogovorjena moč oz. kaj je ta razlika. Ne vem, ali imate vsi tole sliko, ne vem, kako je sprintano. Pri vas je barvno, zgornja črta prikazuje podatek, torej to je en realen profil, celoletna poraba. Zgornja črta prikazuje moč, po kateri je bil odjemalec. To je to. Če morda… Ja, zgornja črta je črta, po kateri je bil do sedaj gospodinjski odjemalec obračunan, enako mali poslovni odjemalec. Ta temelji torej na soglasju za priključitev oz. varovalkah. Spodnja, torej naslednja črta. Ne vem, ali imamo vsi isto barvo, kjer zgoraj piše oblaček, dogovorjena moč, recimo, za časovni blok ena, ker so bile te konice v časovnem bloku ena, prikazuje, torej se točno vidi, da gre za osamele konice, na podlagi katerih je določena zdaj nova dogovorjena moč. Če gospodinjski odjemalci te dogovorjene moči v naslednjih dveh letih ne bodo spreminjali in ne bodo hoteli torej zniževati stroška in prilagajati odjema, bodo lahko dve leti popolnoma mirno spremljali porabo, svojo, in se seznanjali s sistemom, hkrati pa jih bodo elektro operaterji na vsakem računu, če bi prišlo do prekoračitev, opozorili, da je prišlo do prekoračitev, da bi se jim zaračunala presežna moč in koliko bi to znašalo. Pri tem naj poudarim, da zgolj preseganje dogovorjene moči v časovnem bloku ena pozimi med delavniki v štirih mesecih predstavlja nek večji dodaten strošek, v vseh ostalih časovnih blokih je zaračunavanje presežne moči bistveno, bistveno manj pomembno oz. v določenih časovnih blokih popolnoma neznatno. Zakaj pa je določena presežna moč? Pa poglejmo. Torej, če vidite na tej sliki, je ogromno belega prostora do tistih spodnjih konic, kjer je povprečna raba odjemalca, to je pa prostor za morebitno prilagajanje odjema, seveda. Če se bo odjemalec odločil, da pa, ker ima tako malo konic v tej, torej do te dogovorjene moči, se bo odločil, da nekaj naredi in svoj odjem zniža, premakne, bo lahko znižal ta odjem, vendar pa bo moral tudi spremeniti svoje navade. Torej, če ne bo znižal, potem ne bo rabil, ob nespremenjenih navadah bo plačeval enako. Presežna moč je pa najpomembnejša varovalka prav zato, da ne bi nekdo želel špekulirati in znižati svojih stroškov tako, da bi svojo moč znižal na dovoljeni minimum. To pa je čisto spodnja črta, kjer na tem grafu vidite, da seže v pas, kjer je poraba izjemno intenzivna in bi pomenilo, da bi ob nespremenjenih navadah brez zaračunavanja presežne moči plačeval premalo. Kaj bi to pomenilo? Nekdo drug bi plačeval namesto njega. Tega ne smemo dopustiti.

Zdaj bi se pa premaknila še na naslednjo predstavitev, kjer bi pa spregovorila nekaj o učinkih in v tem trenutku takoj seveda zavrnila kot neresnično trditev, da odjemalci komaj čakajo, da si bi izračunali, da o tem vsak dan sprašujejo in da tega še ni. Agencija je, tako kot smo obljubili, konec leta omogočila dostop do primerjalnika stroškov omrežnine, kjer se lahko primerja torej strošek po obstoječi metodologiji po novi metodologiji. Prav tako se lahko odjemalec sam poigra s tem, kaj bi za njega na nivoju stroška pomenilo igranje z dogovorjenimi močmi v posameznem časovnem bloku. Obisk je že kar velik, kar nekaj izračunov je že, naj pa poudarim, da je do začetka uporabe še celih šest mesecev, zato pričakujemo, da bo največji interes za odjemalce tik pred začetkom porabe. Pa še to naj poudarim, da gre resnično za kredibilen primerjalnik in da je dejansko zato, ker bo, če zdaj gremo na drugo predstavitev, pa takoj na drugo stran, glede na to, da imamo dve sezoni, bo torej zdaj strošek iz naslova omrežnine razdeljen neenakomerno čez leto, pomeni, v obdobju višje sezone november, december, januar, februar bo dejansko strošek omrežja višji. Zakaj? Ker je omrežje takrat bolj obremenjeno in to bo tudi sporočalo odjemalcem, da takrat se morda komu splača kaj narediti. Zato je treba strošek omrežnine sedaj nujno primerjati na letnem nivoju, nikakor ne na mesečnem. In ravno to so bile številne zavajajoče… / oglašanje v ozadju/ Prosim? / oglašanje v ozadju/ Tako. To so bile številne zavajajoče informacije v medijih, kjer se je primerjal recimo mesec november in strošek iz časovnega bloka ena, za katerega priznavamo, da je najdražji, ker je omrežje takrat najbolj obremenjeno. Ampak treba je izračunati strošek omrežnin na letnem nivoju v obeh sezonah, v vseh časovnih blokih, kajti če bo v štirih mesecih strošek višji, bo v naslednjih osmih mesecih strošek nižji. Naj še enkrat poudarim, z obračunom moramo pobrati popolnoma enak obseg stroškov, kot smo jih pobrali lani in predlani in tudi v naslednjih dveh letih bo tako oz. 2024, 2025 in 2026, na kolikor se nanaša tudi naša odločba. In tukaj na tem, na tej predstavitvi, stran dva, popolnoma jasno izhaja, osredotočite se tukaj. Torej, ta spodnja krivulja kaže primerjavo, torej, stolpiči kažejo po novem, kjer se vidi, da bo omrežnina višja v zimskih mesecih in nižja v poletnih. Do sedaj ta črta s temi krogci je prikazovala dokaj enakomeren obračun omrežnine po obstoječem sistemu. Zgoraj v kvadratku pa je prikaz primerjave letnega stroška, saj vsi vemo, da je omrežnina bila, je včasih tretjinski del, ker je zdaj cena energije višja, predstavlja omrežnina za gospodinjskega odjemalca 25 % skupnega računa za oskrbo z energijo, to je ta del, kjer so številke napisane in kjer lahko primerjamo. V letu 2022, 2023 je torej takšen povprečen gospodinjski odjemalec plačal na letnem nivoju 220 € iz naslova omrežnine. Če bi zdaj stara metodologija veljala naprej, bi plačal 227 v letu 2024, medtem ko na podlagi novega obračuna omrežnine, če bi veljal od 1. 1., bi plačal za približno 20 € manj, bo plačal približno oz. bi plačal približno 20 € manj na letnem nivoju, pozimi več, poleti manj. In če se premaknemo dalje, imam pa tukaj prikaz res realnih profilov, da podprem to, ker eno je povprečen odjemalec. Slišati je bilo torej veliko tudi na to temo, da so odjemalci različni. Res so različni, pa vendar ne tako. Zato jih lahko razdelimo v neke določene skupine. Najprej imamo en majhen gospodinjski odjemalec. Smo na strani tri te predstavitve. Imamo manjša gospodinjstva, recimo majhen gospodinjski odjemalec, enofazni priključek, eno osebno gospodinjstvo, ogrevanje na zemeljski plin ali daljinsko toploto, kuhanje na zemeljski plin ali elektriko, dogovorjeno, tako kot je določena dogovorjena moč. Tukaj je minimum dva kilovata. Operater je temu odjemalcu glede na preteklo rabo za vsak časovni blok določil kilovate, ki jih bo v tistem obdobju plačeval. Torej bo podlaga za obračun, kjer vidimo, pred reformo je tak odjemalec na letnem nivoju plačal sto evrov, z začetkom uporabe nove metodologije, torej, ko bo metodologija veljala celo leto, bo plačal 95 €, torej nekoliko manj. Če gremo dalje, še en manjši gospodinjski odjemalec. Prav tako en enofazni priključek, gre za dvočlansko gospodinjstvo, torej poraba je nekoliko večja, ta bo dejansko učinek prenove obračuna, bo na njega še ugodnejši. Torej namesto 150 € bo plačeval ob nespremenjenih navadah, ker so tako določene dogovorjene moči, 132 €. Zgoraj v oblačkih vam pa prikazujemo, kakšen procent tega tipa odjemalca zajema takšen obračun. Izračun nekoliko več, mislim, pri posameznikih mogoče ni čisto enaka poraba, ampak ker je tudi tarifna postavka za energijo. Če gremo dalje. Imamo povprečnega gospodinjskega odjemalca, štiričlansko gospodinjstvo, trifazni priključek, ogrevanje, ponovno poudarjam, na zemeljski plin, kuhanje ali eno ali drugo. Do sedaj je plačeval sedem kilovatov na podlagi soglasja ali varovalk. Sedaj mu je elektro operater določil glede na preteklo rabo v časovnem bloku 14,3 kilovate, in tako dalje. Torej, v vsakem časovnem bloku 4,3 kilovate. Poglejmo, kakšen je učinek: pred reformo torej 213 €, po uveljavitvi prenove obračuna na letnem nivoju 191 €. To niso izmišljeni podatki, to so podatki na realnih profilih, na točno določenem odjemalcu.

Če gremo še naprej, pridemo do tega, kjer lahko odgovorimo na navajanja in zavajanja v javnosti. Da smo najprej silili ljudi v naložbe v tehnologije, ki so del zelenega prehoda, sedaj jih bomo pa kaznovali. Pa poglejmo, kot sem že rekla, tehnologije zelenega prehoda. So sončne elektrarne, so toplotne črpalke, so električne polnilnice. In poglejmo gospodinjstvo, kjer se že ogreva na toplotno črpalko, torej, ogreva se na elektriko. Ob tem naj poudarim, seveda ta gospodinjec, ki se ogreva na toplotno črpalko, se ne ogreva na plin in ne plačuje stroška plinskega omrežja in je popolnoma jasno, da bo plačeval nekoliko več omrežnine kot tisti, ki se ogreva še dalje na plin. Torej, naložba v toplotno črpalko avtomatsko pomeni, da boš plačal večji strošek za rabo tako omrežja kot električne energije. In poglejmo tukaj primerjavo, recimo, toplotna črpalka, oboje je seveda trifazni priključek, štiri- do petčlansko gospodinjstvo, pri čemer so različni porabniki. Pri obeh je prenova obračuna ugodnejša, pri čemer lahko vidimo, da je v tem na desni strani dejansko prišlo do bolj učinkovite rabe, ker so tudi dogovorjene moči predvsem tukaj v časovnem bloku ena nižje. Pa si poglejmo zdaj, kaj je ravno razlog, zakaj je tako. Tukaj gre dejansko za enak tip odjemalca oz. tale na desni strani ima nekoliko večjo porabo. Ampak imamo že primer, kjer gre za pasivno hišo, preverjeno, točno določen odjemalec, kjer se vidi, da je dejansko v časovnem bloku ena že v preteklem letu porabljal bistveno manj omrežja oz. tudi energije, kar pomeni, da je že prilagal svoj odjem in na ta način bistveno se mu strošek rabe omrežij sorazmerno tudi zniža. K temu in naj poudarim, da je to trend, ki ga zasledujemo, gradnja pasivnih hiš, toplotna črpalka, sončna elektrarna, električno vozilo, talno gretje in tako dalje, in na ta način v bistvu bodo ti tovrstni odjemalci lahko s potencialom, ki ga ta obračun omrežnine daje, kljub tem naložbam imeli nižji strošek omrežnine, vendarle namesto njih ne bo nobeden plačeval omrežja, kot se dogaja danes.

Zdaj si pa poglejmo še čisto zadnji primer, o katerem se tudi zelo rado govori. In sicer najprej smo silili ljudi, da si kupijo sončne elektrarne, sedaj jih pa kaznujemo. Ne, tudi teh ne kaznujemo. Dejstvo pa je, da se pri teh odjemalcih, zato ker je prišlo do spremembe razmerja med tarifno postavko za moč in tarifno postavko za energijo, se ta sprememba odrazi v nekoliko višjih stroških. Zakaj je prišlo do te spremembe? Doseganje moči je tisti gonilec oziroma ključni signal za potrebne ojačitve v omrežje, zato je tudi prav, da se iz naslova moči vsak uporabnik plača več. Torej plača več stroškov v elektro operaterju za rabo omrežij. Še, ker vidite razliko s prejšnjimi odjemalci, da je ta v tem stolpiču prikazan samo strošek iz naslova moči. Torej ti odjemalci še dalje, ker ostajajo v net meteringu, ne plačujejo, torej se jim netira energija na letnem nivoju in tudi tarifne postavke za energijo ne plačujejo. Ne posegamo v to, plačujejo nekoliko več iz naslova moči, pa poglejmo zakaj in koliko.

Recimo tukaj na levi strani imamo gospodinjskega odjemalca, ki, poudarjam, predstavlja ta trenutek tri procente tovrstnih gospodinjskih odjemalcev, prej od vseh tistih, ki so imeli ugoden učinek ali pa so vsaj na nevtralno, ostanejo nevtralni glede na strošek, pa je bistveno več, torej več kot 90 % vseh odjemalcev, kajne, tukaj imamo štiričlansko gospodinjstvo, ogrevanje s toplotno črpalko, kuhanje na elektriko, električno vozilo in tukaj se dejansko zaradi spremembe tega razmerja moči vidi, da bo, torej razmerja me tarifno postavko za moč in energijo, plačal ta odjemalec, ki dejansko omrežje tudi uporablja in toplotna črpalka nima nobene povezave z naložbo v sončno elektrarno zaradi, že zaradi letnega časa, torej sonce sveti in proizvaja se energija bistveno več poleti oziroma toplotne črpalke zagotovo tovrstni odjemalci ne morejo uporabljati tako, da koristijo električno energijo iz sončnih elektrarn in roko na srce, niso samooskrbni in v zimskem času enako ali pa bolj uporabljajo omrežje kot tisti, ki so, ki se ogrevajo na plin. Ampak dejstvo pa je, da ne smemo zanemariti, da so tovrstni odjemalci dali svoj prispevek v obnovljive vire z naložbo v sončno elektrarno. Zato je agencija na ministrstvo naslovila že pobudo in mislim, da se bo sprememba zgodila v tej smeri, da tovrstni odjemalci enostavno več ne plačujejo prispevka za obnovljive vire, kar se in glede na vrednost tega prispevka in glede na malo razliko v, torej to govorimo o letni razliki z 92 na 173, torej 80 evrov na letnem nivoju 6 evrov na mesec. Če se torej vlada odloči, da ne bo tovrstnim odjemalcem več zaračunavala obnovljivega vira, torej prispevka za obnovljive vire energije, bo tudi za tega odjemalca strošek iz naslova omrežja nižji.

Potem pa imamo še eno zanimivo situacijo na desni strani, to pa je potratnejši gospodinjski odjemalec. To je gospodinjski odjemalec s sončno elektrarno, toplotno črpalko, električnim vozilom, z bazenom, savno in poglejte, koliko omrežnine je ta odjemalec, ki omrežje zagotovo zelo uporablja, plačeval, torej manj kot vsi ostali, pred reformo, 65 evrov na leto in temu se bo, seveda, omrežnina, torej na letnem nivoju dvignila, ker če pogledate je bil do sedaj ta odjemalec, tukaj obkroženo, zaračunan za doseganja sedem kilovatov obračunske moči, dogovorjene moči, ki mu jih je postavil elektro operater, tukaj vidite časovni blok ena, časovni blok dva in so določene na podlagi doseganja konic, pa kažejo, da je omrežje bistveno bolj uporabljal, kar pomeni, da je plačeval premalo in nekdo je plačeval namesto njega. Glede na to, s čim je opremljen ta odjemalec, seveda ne moremo v nobeno finančno stisko spraviti takšnega odjemalca in tukaj naš izračun pa zelo nazorno kaže, takšen odjemalec bi s prilagajanjem odjema in z zniževanjem dogovorjene moči v vsakem časovnem bloku, zgoraj navedeno v tabelici, spodaj prikazano grafično, lahko strošek, ki mu bo po novem obračunal zato, ker dejansko rabi omrežje bolj, že s prilagajanjem odjema, ki ne posega v njegov komfort, znižal za dodatnih 60 €, če bo tudi njemu ukinjen torej prispevek za obnovljive vire, pride praktično do minimalnega zneska, torej dviga končnega stroška za oskrbo tudi za tovrstnega odjemalca. Jaz upam, da sem vam dovolj nazorno prikazala zadevo, da sem vam dovolj, da sem razblinila te mite, da bodo gospodinjstva plačevala več. Ravno obratno, nasloviti moramo 850 tisoč gospodinjskih odjemalcev, ki bodo večinoma plačevali manj in je to pomembno. Res je, če bo nekdo plačal manj, ob tem, da moramo pobrati enak obseg sredstev, bo nekdo plačeval več in to bo industrija, ki je sedaj plačevala manj, ampak to ne bodo mali poslovni odjemalci, kmetje in obrtniki, tisti, ki so priključeni na nizkonapetostno omrežje, delijo približno enako usodo kot gospodinjstva. Večja industrija bo plačevala več, pa vendarle ne toliko kot se pojavljajo podatki v javnosti, da bo se končni strošek oskrbe energije dvignil za 20, 30, 100, 150 %. Pri industrijskih odjemalcih za razliko od gospodinjstev znaša strošek omrežnine v končnem strošku oskrbe približno 10, 15 %, pri tistih na visoki napetosti celo 3 do 4 procente in dvignil se bo teh 3 do 4 procente in ne končni strošek oskrbe z energijo. Zato tudi pri tistih največjih odjemalcih, kjer bo dvig omrežnine res največji, se bo končno končni strošek oskrbe z energijo dvignil za največ 2 %. Ob padanju cen električne energije se seveda to niti ne bo poznalo. Toliko za enkrat iz moje strani, bom pa odgovorila še na kakšno podrobno vprašanje, če bo zastavljeno. Hvala.