Najlepša hvala, predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani zunanji gostje.

Naj se najprej odzovem na očitek iz naslova sklica predlagatelja. O norostih lahko najbrž vsi veliko povemo. Zame je norost ne pogledati resnici v oči in se sprijazniti z nujno potrebnim. Norost je neukrepati za lastno preživetje. Norost je tudi zaustavljati zeleni prehod, ne pa pospeševati. Norost je ljudem prodajati panacejo, prazna čudežna zdravila, za katera veš, da le delno ali sploh ne zdravijo bolezni. Sklicatelj poziva k ustavitvi zelenega prehoda, češ da to zmanjšuje konkurenčnost in povzroča energetsko revščino. Ampak resnica je ravno obratna. Danes velika svetovna gospodarstva tekmujejo v tem, kdo bo prej tam, ne kdo ne bo. Čez desetletje ne boš razogljičen, te na konkurenčnem gospodarskem zemljevidu sveta več ne bo. In mimogrede, Kitajska je že predlani proizvedla, v končni rabi imela več elektrike iz obnovljivih virov energije kot Slovenija. Danes gospodarsko in vsesplošno energetsko draginjo pretežno poganjajo prav fosilna goriva, zaslužki pa gredo na račun naših ljudi, našega naroda nekim ozko izbranim elitam nedemokratičnih držav, ki niso del zahodnega sveta. T. i. slabšanje konkurenčne prednosti zaradi zelenega prehoda, ki jo tudi sklicatelj izpostavlja v svojem gradivu, je samo navidezna in je kratkoročnega daha in norost je, da tega ne vidimo. Slovenija je po podatkih Evropske okoljske agencije v zadnjih desetletjih utrpela največ ekonomske škode na prebivalca zaradi podnebnih sprememb - in v to ni všteta škoda lanskoletnih vetrnih in vodnih ujm. Slovenija ne samo, da mora nujno nadaljevati in pospeševati prehod v podnebno odporno družbo, ampak mora tudi aktivno na globalni ravni zahtevati odgovornost in takšno ravnanje od drugih držav. Slovenija si s tem utrjuje kredibilnost in prepoznavnost. Razogljičenje prinaša neštete gospodarske priložnosti in gradi prihodnjo dolgoročno konkurenčnost in nove poslovne priložnosti. Hkrati ustvarja delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Vse to postaja gonilna sila prihodnjih gospodarskih sistemov.

V času te Vlade teče največji investicijski cikel ozelenjevanja slovenskega gospodarstva do zdaj. Skupaj naše in gospodarsko ministrstvo v tem trenutku gospodarstvu za ta namen neposredno namenjata skoraj 400 milijonov evrov finančnih podpor. Če pogledamo širše torej pozitivne učinke na gospodarstvo z vidika spodbujanja investicij doma in večanje naše odpornosti in rabo naših domačih virov pa v sklopu našega ministrstva v naslednjih treh letih skupaj namenjamo skoraj milijardo in pol evrov podpore. Mimogrede, nova dajatev za uvoz produktov iz tretjih držav, ki nimajo enakih okolijskih standardov, je na mejah Evropske unije že uvedena.

Spoštovani. Naj v nadaljevanju podam razlago nekaterih določb Predloga energetskega zakona, ki so v sklicateljevem gradivu in v medijskih izjavah netočna in zavajajoča. Ker jih je veliko, vas prosim za potrpežljivost. Obenem pa naj vas spomnim, da je Energetski zakon bistveno več kot samo ti ta vprašanja, ki se zdaj odpirajo. Zakon ne prepoveduje ogrevanja na zemeljski plin in ne prepoveduje ogrevanja na drva oz. lesno biomaso v širšem pomenu. Zakon ne ukinja plinskih omrežij, ne omejuje prodaje plina koncesionarjem, ki ga uporabljajo. Glede tega želim biti zelo jasna. Če se ti danes ogrevaš na zemeljski plin ali na utekočinjen naftni plin ali na lesno biomaso, boš to brez kakršnihkoli omejitev lahko počel tudi v prihodnje.

A najprej zemeljski plin. Po taksonomiji zemeljski plin prepoznan le kot prehodna, prehodni vir ne kot trajnostni vir brez nekih omejitev in dovoljenje je samo za proizvodnjo električne energije, samo za ogrevanje iz daljinskih sistemov in samo za soproizvodnjo toplote in elektrike. To pomeni, da po trenutno veljavni taksonomiji Evropske komisije ni dovoljeno individualno ogrevanje na zemeljski plin oz. se v kontekstu taksonomije ne dopušča. Naj spomnim najprej tudi prisotne, da je prejšnja vlada v okviru načrta za okrevanje in odpornost sprejela zavezo, da bo Slovenija v letu 2024 zakonsko prepovedala uporabo fosilnih goriv za ogrevanje stavb. Jaz mislim, da ni nobenega dvoma, da pod to zapade tudi utekočinjen naftni plin in zemeljski plin. Glede plinskih koncesij velja povedati, da se jih skoraj polovica izteče šele po letu 2040. Glede na oddaljenost tega bi si upala danes tukaj trditi, da aktualni zakon za to polovico teh veljavnih koncesij sploh ni relevanten. Za te koncesije, ki se bodo pa iztekle prej, torej na primer že konec tega desetletja, poslanec je omenil eno, ki se izteče, Maribor se izteče recimo leta 2027, zakon brez resnejših ovir omogoča njihovo podaljšanje, večkratno podaljšanje, a pa, je pa res, da je to podaljšanje omejeno samo na pet- ali sedemletno obdobje. Potrebno je namreč prepoznati, da je dinamika tehnoloških sprememb na energetskem področju izjemna, zato bi daljša obdobja predstavljala nepotrebno zaklenjena pravna razmerja med ljudmi in distributerji, ki bi zagotovo šla v škodo ljudi. Danes vemo, da se bo plin podražil ne samo zaradi volatilnosti trgov ampak tudi zaradi emisijskih kuponov, ki jih bo potrebno kupovati podobno kot je to danes pri proizvodnji elektrike. In ljudi je treba zaščititi, spoštovani poslanci. In kako novi zakon ureja plinske kotle v individualnih kuriščih? Zakon reče, da če ti gradiš novo hišo, vgradnja plinskega kotla ne bo več dovoljena. Absurdno je, da se očita, da bo ta ukrep ljudi pahnil v energetsko revščino, saj je že danes kljub reguliranim cenam plin eden najdražjih načinov ogrevanja. Ljudi želimo obvarovati in želimo jih varovati na dolgi rok. Odločitev za hišo, novogradnjo je neka dolgoročna naložba, pri kateri je treba pretehtati med neko kratkoročno nižjo investicijo, ki bo zagotovo imela neke dolgoročne višje stroške. Zaradi popolne uvozne odvisnosti na fosilnih gorivih in podivjanih cen na svetovnih trgih je tveganje za energetsko revščino danes največje ravno pri tistih, ki ostajajo in bodo ostali na fosilnih gorivih. Ravno zato država s številnimi ukrepi blaži in pomaga ljudem, da gredo stran od tega. Ta Vlada je prva, ki je sprejela program in zagotovila sredstva za energetsko revne, ki lahko v ta namen dobijo tudi sto procentno subvencijo, hkrati pa preko subvencij spodbuja tudi zamenjavo kotlov pri celotnem prebivalcu, tudi tisti ki ne zapadejo pod definicijo energetsko revnih. Ljudje seveda to prepoznavajo in se sami odločajo za te korake že danes, saj je na Eko skladu program zamenjave starih kurilnih naprav za toplotno črpalko ali kot na lesno biomaso danes eden najuspešnejših programov.

Ljudi se zavajajoče straši, da bo ta Vlada prepovedala drva, a resnica je ravno nasprotna. Ta Vlada za ukrepe spodbujanja rabe lesne biomase daje več kot katerakoli vlada do zdaj. Ta Vlada je uvedla tudi dodatne ukrepe za spodbujanje rabe lesne biomase in finančno okrepila tiste, ki so se že izvajali. Če se je v obdobju zadnjih treh vlad biomasi namenilo 61 milijonov evrov, je od začetka mandata te Vlade naprej za že izvedene ukrepe v zadnjem letu in pol in do konca leta 2026 na voljo skupaj 157 milijonov evrov spodbud. Poleg tega imamo za spodbujanje proizvodnje toplote ali soproizvodnje toplote in elektrike na biomaso trenutno na Borzenu odprt še dodaten razpis za 52 milijonov evrov. Torej govorimo o v bistvu štirikratni vrednosti sredstev, ki jih ta Vlada namenja za rabo lesne biomase v primerjavi s prejšnjimi tremi vladami. Sredstva za spodbujanje rabe lesne biomase torej bistveno presegajo vse, kar so vse prejšnje vlade delale. Od kod je torej sploh mogoč očitek, da ta vlada prepoveduje rabo lesa za ogrevanje? Drva in lesna biomasa so naše naravno bogastvo, so strateškega pomena za Slovenijo in prav ta Vlada to prepoznava, saj še nikoli ni bilo toliko spodbud za različne oblike energetske rabe lesne biomase kot je pod to Vlado, posebej zdaj, ko vemo, kako pomembna je lahko vloga biomase pri zmanjševanju naše ranljivosti in odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv, ki so na zadnjih treh letih pahnile v draginjo. In ta Vlada uresničuje svoj program, ne samo o njem govori. Zato je res čista neresnica trditi, da ta Vlada prepoveduje ogrevanje na drva, ker to enostavno ni res. Člen zakona, ki se zlorablja za strašenje ljudi, narekuje prav nasprotno: da bodo imeli obnovljivi viri energije pri ogrevanju prednost pred drugimi viri. Kar pa ta zakon tudi reče, je, da moramo v določenih primerih biti glede tega previdni. Upoštevati moramo določene zdravstvene težave, ki se na določenih mikro lokacijah ob specifičnih pogojih pojavljajo v povezavi z rabo lesne biomase. Zato zakon reče, da če boš gradil novo hišo ali celovito prenavljal staro v nekem gosto naseljenem območju, ki ga bo občina zaradi prevetrenosti in reliefa prepoznala kot problematične, problematičnega z vidika vpliva na zdravje ljudi, bo imela občina pravico, da vgradnjo kotlov na lesno biomaso na tem specifičnem območju omeji. S tem dajemo lokalnim skupnostim, torej občinam orodje, dajemo jim moč, da na nekih mikro lokacijah skozi določanje prednostne rabe energije urejajo tudi vprašanja, ki so dobra za skupnost ljudi, ne samo, in so širšega in večjega pomena, niso samo energetskega pomena. Zakon tudi jasno usmerja v daljinske sisteme ogrevanja, saj so ti z vidika učinkovite rabe in vpliva na emisije prašnih delcev ipd. enostavno bolj pametna izbira. Zato je pomembno, da se tudi to prepozna in to zakon jasno prepoznava. Prav tako zakon ne uvaja nobenih ovir za uporabo kaminov, ki bi jih v novogradnjah ali prenovljenih hišah na primer uporabljali za ogrevanje ali za kuhanje.

Še besedo o jedrski. Kot sem že tudi večkrat povedala na tem odboru, saj smo o Energetskem zakonu že večkrat razpravljali, je sploh nerazumljivo, zakaj se jedrska problematizira v kontekstu tega zakona, saj ta zakon jedrske ali elektrike nasploh sploh ne ureja. Jedrsko urejajo trije drugi energetski zakoni in, če že, je mesto tam za te razprave. Napovedano pa je tudi, da bo projekt novega jedrskega bloka dobil že letos svoj ločeni zakon. Vlada je sicer v končni verziji EZ-2 sledila pozivom zainteresiranih jedrskih skupin naj se spremeni definicija nizkoogljičnih virov, čeprav moram jasno povedati, da ta ista definicija pod prejšnjo vlado, ko je bila v javni obravnavi, očitno nikogar ni zmotila pa je bila identična. Od odločitve o energetski mešanici oz. o načinu, kako bomo dosegli podnebne energetske cilje, pa z zakoni v našem pravnem redu tega ne sprejemamo, temu so namenjene strategije in programski načrti. Z drugimi besedami: odločitve o tem ali bomo imeli in kakšno energetsko mešanico bomo imeli leta 2045, koliko bo k tej energetski mešanici doprinesel nov blok JEK 2, je nemogoče zakonsko napisati, ker bi s tem namreč sprejeli odločitev za moč nekega novega bloka brez vloge investitorja, ki pelje celoten proces do končne odločitve. To je enostavno nemogoče. Tukaj so še nove tehnologije na vodik in OVE plin in še nekaj zemeljskega plina, koliko ga bo ostalo. In to ni stvar enega zakona, to je stvar nekih strateških odločitev, ki pridejo s strateškimi dokumenti, in ne samo z energetskimi, ki jih bomo sprejemali letos, kot je recimo NEPN, ampak tudi z vsemi gospodarskimi, prometnimi itn., ki morajo slediti temu oz. podpreti celotno zgodbo zelenega prehoda v tej državi.

Spoštovani poslanci in poslanke, še k omrežnini, ki je seveda pristojnost neodvisnega regulatorja, Agencije za energijo, ki se bo po besedi najbrž priglasila k nadaljevanju, a ker sistem sloni na zakonodaji v pristojnosti ministrstva, se seveda moramo opredeliti do tega, tudi do tega dela sklicateljevega gradiva. Omrežnina je vrsta namenske javne dajatve, ki se za delovanje javne omrežne infrastrukture pobira na podlagi dveh zakonov, to je Zakon o oskrbi z električno energijo in Zakon o oskrbi s plini. Podoben sistem poznamo tudi pri distribuciji toplote. Podobno kot danes plačujemo celo vrsto nekih javnih dajatev za uporabo javne infrastrukture, na primer za javno cesto, za železnice, komunalne storitve, vodno infrastrukturo ipd., danes je seveda v ospredju le omrežnina za elektroenergetsko omrežje, čeprav je res treba prepoznati, je to le ena izmed mnogih javnih infrastruktur, ki se danes sooča s čisto identičnimi izzivi. Na leto se mora po metodologiji regulator za električno omrežje zbrati nekje približno 370 milijonov evrov, da pokrijemo vse stroške, način, kako se pa ta sredstva zberejo, pa je tehnični detajl. Koliko nas preverja, ali je telekomunikacijski operater zaračunal pravilni obseg impulzov ali pravilno količino prenosa podatkov? Tam je že dolgo določeno, da se stranka in operater dogovorita za neke pakete, vnaprej dogovorjene pakete, impulze in kolikor se to preseže, ne, koliko presežeš dogovorjene količine podatkov v nekem paketu, se seveda za vsak gigabajt to plača ekstra ipd. Je tudi to ta rešitev, ki je danes na mizi. Današnji način obračunavanja omrežnine je sistem, ki izvira še iz Jugoslavije in se v zadnjih 30 letih praktično ni spreminjal, na drugi strani pa je danes naš elektroenergetski sistem bistveno drugačen kot je bil 40 let nazaj. Že danes imamo v sistemu decentralizirane vire proizvodnje, nove tehnološke rešitve, ki vplivajo na delovanje sistema. Imamo ljudi, ki želijo postati aktivni ne samo pasivni uporabniki sistema in smo v trendu pospešene elektrifikacije družbe. Naj ponovno poudarim: sprenevedati se, da ne rabimo ničesar prilagoditi, ker se svet okrog nas s svetlobno hitrostjo spreminja, je popolnoma nerazumljivo. Nova omrežninska metodologija omogoča nagrajevanje tistega, ki se bo prilagodil potrebam modernega časa. Tako kot si danes lahko skrajšaš čakalno vrsto za nek zdravstveni pregled, če si se pripravljen odpeljati v sosednje mesto, kjer je prosti termin, če zdravnik v tvojem mestu ni na voljo., tisti, ki bo uporabljal omrežje več kot drugi, bo seveda plačal več, tako kot tisti danes, ki poje več hrane v trgovini, kupi več hrane, danes pa omrežje vsi plačamo isto ne glede na to, koliko ga uporabljamo. Gospodinjski odjemalci celo plačujejo nesorazmerno več v primerjavi z industrijo. Nova metodologija bo omogočala, da se ti stroški pravičneje porazdelijo. Agencija je pripravila nov koncept omrežnine, ki predvideva, da je pravičneje, da nekdo, ki ima toplotno črpalko ali električni avto in s tem uporablja električno omrežje precej več kot nekdo, ki teh porabnikov nima, plača sorazmerno temu in da se počasi ukine, da tisti, ki manj uporablja električno omrežje, plačujejo enako kot tisti, ki ga uporabljajo več. Ker za, ker za ... Se opravičujem. Tisti, ki je elektrificiran, na drugi strani prihrani ogromno denarja, ker ne rabi kupovati fosilna goriva, ki so čedalje dražja in obremenjena z okoljskimi dajatvami, in ne rabi več plačevati za neko plinsko omrežje ali za uporabo bencinskih servisov. Prehod iz fosilnih virov na elektriko bo postopen in bo trajal leta in leta, a mora biti tudi pravičen in pošten do vseh uporabnikov. Poudarjam, mi kot narod na leto vplačamo 3 milijarde evrov samo za uvoz plina in naftnih derivatov, kje so šele stroški naftne in plinske infrastrukture za uporabo teh energentov, in to je nekaterim samoumevno. Celotno elektroenergetsko omrežje pa danes predstavlja le desetino tega stroška. Kako je mogoče, da nas skrbi cena omrežja, ne skrbi pa nas cena nafte in zemeljskega plina ali naša odvisnost od njih? Seveda se v naslednjem desetletju pričakuje rast investicij v omrežje, a tudi če nam uspe v tem desetletju na letnem nivoju povečati investicije v omrežje recimo za 50 %, kar je sicer velika pobožna želja, ki je nobene realne projekcije ne podpirajo, pa še vedno ne pridemo niti do petine zneska, ki ga letno dajemo za fosilna goriva. S tem, da ima država na voljo cel kup mehanizmov, s katerimi lahko ta investicijski cikel blaži skozi evropska in druga nepovratna sredstva, ki se lahko namenijo za nujno potrebne omrežne investicije na tem področju, podobno kot sem tudi prej omenila za gospodarstvo. Nov sistem omrežnine bo tudi omogočal bistveno večji razmah elektrifikacije kot če tega ne naredimo in bo tudi zmanjšal potrebo po nekih surovih investicijah v kable. Velike finančne prihranke bomo imeli, ki jih lahko merimo, verjamem, da v stotinah milijonih evrih, kar verjamem, da bomo v nadaljevanju predstavili tudi operaterji, ki so povabljeni na sejo.

V zaključku naj seveda povzamem, da Vlada nasprotuje predlaganim sklepom. Zakonodajni postopek na Energetskem zakonu že teče, zato je prav, da se o morebitnih izboljšavah in amandmajih pogovarjamo tam, kjer je temu mesto v okviru zakonodajne procedure. Za vse dobre predloge smo in smo vedno bili odprti, seveda pa ne moremo odobravati populizma in zavajanja. Ponovno poudarjam, zakon ne prepoveduje ogrevanja na les, ne prepoveduje ogrevanja na zemeljski plin za tiste, ki to danes že prakticirajo. Tistim, ki se danes ogrevajo na les in zemeljski plin, se ne bo zaradi sprejema zakona popolnoma nič spremenilo, tudi če se mu bo peč pokvarila, bo lahko po sprejetju zakona kupil identično peč in to počel naprej. Najlepša hvala.