Govor

Najlepša hvala, predsednica odbora. Pozdravljene poslanke in poslanci pa tudi vsi ostali vabljeni gostje. Hvala za vašo udeležbo na današnji seji Odbora za infrastrukturo z naslovom zelenega prehoda.

Zdaj zakaj se je Nova Slovenija odločila, da še preden pride do obravnave tega zakona, energetskega zakona v parlamentu, da imamo sejo odbora? Zlasti zaradi tega, ker želimo še poslednjič, zadnjič opozoriti Vlado, da premisli o sprejetem zakonu, ga tudi umakne iz same procedure, če je le možno, zaradi tega, da ne bi prišli v pač parlamentarni proces in potem po samem parlamentarnem procesu tudi do tega, kar smo že sami napovedali, to je tudi to, da se bi ljudje odločali o samem zakonu o referendumu. Menimo, da je ta zakon neprimeren zlasti zaradi dveh dejstev,. Prvič, Vlada želi torej s 1. julijem tega leta prepovedati projektiranje in vgradnjo kotlov na zemeljski plin, utekočinjen naftni plin in prepoved vgradnjo kotlov, torej ogrevanje z novo z lesno biomaso. Se pravi, sam zakon namesto, da bi pustil ljudem svobodne odločitve, prepoveduje ljudem, na kakšen način naj se ogrevajo. Torej kot sem dejal, zelo boli dejstvo, da v strnjenih naseljih zakon prepoveduje projektiranje in gradnjo kurilnih naprav na trda tekoča goriva v stanovanjskih stavbah. In to, da ne bo pomote, zakon je tukaj jasen, ne gre samo za nove stanovanjske stavbe, kar se, kar govorimo o drvih, gre tudi za obstoječe stanovanjske stavbe. Torej če se peč nekomu pokvari, bo moral dobiti alternativo kljub temu, ne, da ima, ne vem, doma veliko gozda, da je lastnik gozdov. Torej tisti, ki ima doma lahko možnosti, da se ogreva na drva, se mu s tem zakonom praktično prepoveduje in v Novi Sloveniji smo zlasti s tem namenom danes sklicali to nujno sejo Odbora za infrastrukturo. Prav tako zakon praktično onemogoča podeljevanje novih koncesij za graditev plinskega omrežja in uvaja tudi zelo restriktivne ukrepe, restriktivne pogoje za podaljševanje obstoječih koncesij za distribucijo zemeljskega plina. Namreč, od distributerjev se zahteva, da zagotovijo vsaj 80 % virov plina obnovljivega izvora.

Torej, najprej glede plina. Torej z novim energetskim zakonom, kot sem že dejal, Vlada prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin, zemeljski plin pa je, pozor, skladno s taksonomijo Evropske unije uvrščen med trajnostne vire, torej dve leti nazaj je bil, približno dve leti nazaj je bil sprejet na ravni Evropske unije delegiran akt, kjer je zemeljski plin in jedrska energija so uvrščeni med, bom rekel tako, okolju prijazne. Torej, mi delamo tukaj pa korake stran od tega delegiranega akta. Pa, da ne bo pomote, med predsedovanjem Slovenije smo veliko naporov vložili v to, da je zemeljski plin del taksonomije. Torej, v predlogu energetskega zakona so med nizkoogljične vire energije uvrščene zgolj jedrska energija, vodik, sintetični plin in odvečna toplota in kot alternativa zemeljskemu plinu se predlagajo toplotne črpalke. Tukaj bi rad poudaril, kar je tudi dejal predsednik gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina, gospod Urban Odar, ki je prepričan, da odločitev ni smiselna za lajšanje zelenega prehoda, in da ima ukrep obratne učinke. Tudi v Novi Sloveniji menimo, ja, da je za zeleni prehod potrebno uporabiti vse nizko ogljične vire, vse, in vso že zgrajeno javno energetsko infrastrukturo. Pa, da ne bo pomote, pri plinu smo pri tem, da še gradimo energetsko infrastrukturo, od Vipavske doline proti Krasu, na primer. Mislim, da je zdaj v teku ravno javni razpis o tem, da bomo tam gradili, mi pa s tem zakonom delamo v bistvu korake stran, kjer vlagamo finančna sredstva. Pa da ne bo pomote, do dveh let nazaj je Eko sklad dajal subvencije, subvencije za to, da se ljudje priklopijo na plinsko omrežje. Pa koliko sredstev, gospe in gospodje, je v zadnjih 20. letih bilo vloženih v izgradnjo zelo razvejanega in dobrega plinskega omrežja v Sloveniji. Torej nesmiselno je, da to infrastrukturo dejansko s tem zakonom ukinjamo in predlagamo, da se na vhodu v plinovodno omrežje zemeljski plin na primer postopoma začne nadomeščati tudi z obnovljivimi plini, kot je na primer biometan, hitrost seveda tukaj naj bo odvisna od tehnoloških zmožnosti, stabilnostne oskrbe in tako je, itd. Torej, če tukaj povzamem, nesprejemljivo je torej je, da kar 121 tisoč gospodinjskim odjemalcem zemeljskega plina, ki prispevajo, da ne bo pomote, 2 % emisij CO 2, v Sloveniji. 2 %. Tukaj ne govorimo o ne vem kakšnem onesnaževanju, da se tem ljudem prepoveduje način ogrevanja in jih v bistvu sili v menjavo načina ogrevanja, kar bo povezano z velikimi stroški. Seveda, sedaj bo odgovor, tako v nadaljevanju, nihče tega ne prepoveduje tam kjer so že koncesije. Gospe in gospodje, v Mariboru koncesija poteče leta 2027 in potem, kdo se bo potem s tem ukvarjal? Torej, da pa je anomalija pri tem še večja, se strinjamo, da te prepovedi ne veljajo za gospodarstvo, absolutno, hkrati pa na eni strani, ko Vlada ljudem prepoveduje oskrbo s plinom, ker pa v zimski sezoni to praktično, pa praktično ne bo mogoče proizvesti dovolj električne energije, na primer iz obnovljivih virov, se pravi, sonce, veter, vetra, imamo tisti dve vetrnici, ki jih imamo, ker pa pozimi bo nemogoče proizvesti dovolj električne energije, imamo na drugi strani spet to prisilo, da bomo del električne energije, to zakon omogoča, pa proizvedli v tako imenovanih plinskih elektrarnah. Se pravi, veste, poznamo tiste slikice, ko imate nekje termo divizijo, termoelektrarno in potem graf, ne, kako se električna, električni avtomobil polni s proizvodnjo na primer električne energije iz termoelektrarne, sedaj pa se ljudem prepoveduje plin za ogrevanje doma. Okej, ampak hkrati pa lahko vi imate električno energijo iz tega istega plina, ki ga bomo pač imeli namesto premoga v TEŠ-u. Da ne bo pomote, mi se s tem strinjamo, ampak bodimo in imejmo enake vatle do vsega. Če govorimo, da je plin nekaj slabega, kar vi, kar vi govorite, potem je potrebno imeti tukaj enake vatle. Se pravi, za proizvodnjo električne energije s plinskimi turbinami bo to seveda dovoljeno, ljudje pa doma tega ne bodo smeli imeti po preteku koncesij, kar predvideva zakon. Torej, kar se plina tiče, delamo res ene korake stran tudi od aktov Evropske komisije, sprejetega delegiranega akta. To je nerazumljivo in tukaj res ne razumemo Vlade, zakaj že dobro razvejano in zmogljivo plinsko omrežje na takšen način opustiti. Torej vreden, vredno premisleka.

Nadalje, kar se tiče še lesne biomase in tega ogrevanja na lesno biomaso. Zdaj Vlada prepoveduje, tukaj pa zelo strogo, brez kakršnihkoli odpustkov, s 1. 7. prepoved vgradnje ne samo v novih stanovanjskih stavbah ampak povsod. Pri tem so navedeni določeni, določeni kriteriji, ampak gremo lepo po vrsti. Imamo, na primer slovenska vlada je že leta 2019 sprejela uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav. S 1. januarjem 2022 je bila tako prepovedana uporaba več kot 20 let starih peči na trdna, tekoča in plinasta goriva, kar je absolutno prav, če ne izpolnjujejo te naprave strožjih okolijskih zahtev, ki jih predvideva evropska uredba. Te zahteve morajo izpolnjevati tudi nove naprave, ki se dajejo na trg. Zdaj po mnenju Nove Slovenije je obstoječa ureditev iz tiste uredbe absolutno ustrezna in bo v naslednjih letih zagotovo prispevala k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in bistveno manjši vsebnosti trdih delcev v zraku, ampak, poudarjam, ogrevanje na lesno biomaso bo z novimi kotli absolutno postalo vedno manj okolijsko obremenjujoče. Zato je popolnoma nerazumno, nerazumno, da Vlada želi hkrati popolnoma prepovedati ogrevanje stanovanjskih stavb s trdimi gorivi, še posebej z lesno biomaso. V evidenci EviDim, je vpisanih kar 450 tisoč različnih malih kurilnih naprav. Vseh kurilnih naprav je še, bodimo si na jasnem, je bistveno več. Da ne bo pomote, tudi na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ocenjujejo, da jih približno 150 tisoč ni prijavljenih in zato tudi niso vpisane v samo evidenco. Torej gre na eni strani res za resen poseg v življenja ljudi, ki bodo prisiljeni v uvedbo dražjega sistema ogrevanja po preteku življenjske dobe vgrajenih kotlov na trda goriva. Še ti podatki, da je v Sloveniji kar, da Slovenijo pokrivajo gozdovi v višini 58 %, se pravi, površine celotne države. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji za Švedsko in Finsko. In koga bomo s tem najbolj prizadeli, gospe in gospodje, s to prepovedjo? Socialno najbolj šibke ljudi. Torej številni socialno ogroženi se za ogrevanje z lesom odločajo, ker gre za najcenejši način ogrevanja, najcenejši, in je tudi stvar pridnih ljudi, pridnih rok. Na eni strani govorimo, kako se nam vse zarašča, na drugi strani pa prav to, kar se nam zarašča, ljudem onemogočimo, da počistijo in da se s tem tudi potem ogrevajo. V Sloveniji je tudi 77 % gozdov v zasebni lasti, 20 % gozdov je v lasti države ter 3 % v lasti občin. Zasebna gozdna posest je torej v Sloveniji zelo razdrobljena in v povprečju obsega 3,2 hektarja in kar 409 tisoč, 409 tisoč državljanov je lastnikov gozdne posesti. Torej prepoved kurjenja na lesno biomaso je po našem mnenju preprosto, se opravičujem izrazu, ampak v tem primeru nora odločitev Vlade, ki bo prizadela ogromno ljudi, še posebej socialno najbolj ranljive, ker se bodo morali preusmeriti na mnogo dražje načine ogrevanja. In še posebej je zaskrbljujoče, da Energetski zakon natančno ne definira dikcije strnjenega naselja. O tem je že bila polemika, ampak bo metodologija, ki jo bo predpisal pravilnik, podpisal seveda minister, da bo metodologija bila tista, katero bodo občine potem sprejele, kaj je strnjeno naselje in kaj ni, torej to, da bodo občine ugotavljale, kaj je strnjeno naselje in kaj ne, ne drži. Podlaga za to bo metodologija po kriterijih, ki so že v tem zakonu. 22. člen zakona to ureja. Zdaj občine bodo na podlagi te metodologije, metodologija je bistvenega pomena. Torej se spomnite bančne luknje? Višina bančne luknje se je izračunala na podlagi metodologije, sprejete, sprejete metodologije. Tisti, ki govori, da bodo občine, tiste, tukaj zavaja in laže. Vsaj 22. člen zakona je tukaj jasen. Ampak tudi ta 22. člen zakona je v bistvu korak stran od tega, kar že imamo v naši zakonodaji. Imamo Zakon o urejanju prostora, ki določa tudi strnjena naselja, naselja. Imamo tudi strategijo 2050, ki določa strnjena naselja. In razumem, da za potrebe izvajanja tega zakona se bo minister odločil na podlagi, minister se odločil v sprejem določeno metodologijo, občine bodo bile v bistvu samo tiste, ki bodo to sprejele. Po določenih kriterijih bo ta metodologija torej nastala. Delamo stran od tega, kar imamo že sprejeto zakonodajo na tem področju. Torej nerazumno je, nerazumno, da smo sedaj, ko mnoge evropske države, poglejte na primer Nemčijo, Francijo, delajo resne revizije in premislek o tem, kaj je zeleni prehod, delajo revizije, da mi tiščimo glavo v pesek kot da se nič ni spremenilo v zadnjih 4 letih v svetu in v Evropski uniji. Nihče ne govori, da zeleni prehod nima smelih načrtov, ampak te so se zaradi geopolitičnih in geostrateških situacij praktično obrnili. Poglejte na primer Nemčijo, kjer ni več takšnih subvencij za električne avtomobile, kjer imajo nove načrte o tem, kaj je zeleni prehod, nove načrte o jedrski energiji. In vztrajanje pri tem nas bo porinilo, pri, nas bo porinilo dejansko v izgubo konkurenčnosti za gospodarstvo in večjo revščino med ljudmi. Tukaj ne gre za nasprotovanje zgolj iz političnih ali politikantskih namenov, ne gre za to nasprotovanje temu zakonu, ampak gre za nasprotovanje nečemu, kar je izgubilo vso logiko in zdravo pamet. Ko govorimo o prepovedovanju, in ta 22. člen ima omejevanje in prepovedovanje parkrat omenjeno, ne, ko govorimo o prepovedovanju, če se nekdo že imenuje Svoboda, pustite svobodo ljudem, da se sami odločijo, na kakšen način želijo ogrevanje.

Še ena stvar, ki je v tem delu pri razumevanju neustrezne kurilne naprave. Se pravi, kot sem že dejal, vrste naselij ureja Zakon o urejanju prostora 3 in enostavno ne moremo kar počez v novem Energetskem zakonu uvajati novih pojmov. Lahko pa samo po obstoječem zakonu seveda uvajate nove kriterije. In tudi dikcija neustrezna kurilna naprava. Glejte, neustrezna kurilna naprava ne postane ustrezna, če jo na primer iz urbanega okolja prestaviš v ruralno okolje. Neustrezna kurilna naprava je neustrezna kurilna naprava. Kakšna je metodologija oz. kakšna je definicija neustrezne kurilne naprave, je jasno določeno v aktu, ki sem ga prej omenil, iz leta 2021. Torej gre za neke nove pojme, ki se jih v tem zakonu uvaja, se gre za prepovedovanje ljudem, ne pa da se jim bi pustilo svobodo, da sami odločajo na podlagi že sprejetih dokumentov, aktov in uredb, na kakšen način se lahko, se lahko ogrevajo.

V nadaljevanju se bom dotaknil na kratko, in sem vesel, da je direktorica Agencije za energijo z nami, ker se je odzvala vabilu, se bom dotaknil tudi omrežnine. Še prej pa glede par statistik glede zelenega prehoda. Glejte, zelo smeli načrti, kar sem že dejal, v preteklosti smo naredili pomembne korake tudi v Sloveniji, zlasti sem vesel, da je na pobudo Slovenije bil sprejet delegiran akt, in da je v taksonomijo vključena tako jedrska energija kot tudi plin, ampak tukaj moramo biti zelo pozorni, kaj se je zgodilo v svetu v zadnjih treh, štirih letih, zato par statističnih podatkov. Evropska unija, gospe in gospodje, je odgovorna za 7 % svetovnih emisij. 7 %. Glede na leto 1990, je Evropska unija emisije toplogrednih plinov že zmanjšala kar za tretjino. Torej za globalno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je ključno in ja, absolutno je prav, da jih zmanjšujemo, ampak je hkrati ključno, da se prizadevanjem pridružijo zlasti Kitajska, Indija, in da ne bo pomote, tudi Združene države Amerike, tudi druga velika gospodarstva, hitro razvijajoča gospodarstva, zlasti v Aziji. Namreč, medtem ko Evropska unija znižuje ravni izpustov toplogrednih plinov, jih številne države, še zlasti kot sem dejal, Kitajska in Indija izdatno povečujejo. Azija s Kitajsko in Indijo predela kar 6-krat več emisij kot celotna Evropska unija, ki se s tem, kot je ta zakon, dejansko strelja v lastno socialno in gospodarsko koleno, tako z različnimi prepovedmi, kar omenja ta zakon, kot tudi z eko dajatvami in z izgonom industrije na vzhod. Ena stvar, absolutno se lahko vprašamo, ali je še prostora na ozemlju Evropske unije za nekatera energetsko intenzivna podjetja. Absolutno, glejte, glede Taluma in proizvodnje primarnega aluminija, sam sem jih lansko leto obiskal, ko so zaprli 140 ali 114 peči, in ob tem so dejali, vse to, kar smo mi proizvedli, ta aluminij, ga sedaj proizvajajo na Kitajskem, kjer pa ga proizvedejo s štirikrat večjim ogljičnim odtisom. Za koga? Za nemško avtomobilsko industrijo. Torej, kaj smo naredili? Ta nemška avtomobilska industrija je še bolj odvisna od uvoza aluminija iz Kitajske, doma pa imamo nove brezposelne. Na takšen način in s takšnim tempom sem vesel, da se nekatere večje države, kot je Nemčija in Francija, tega zavedajo. Na takšen način v bodoče ne bo šlo več, ker so se, poudarjam, še enkrat, geopolitična in geostrateška situacija se je spremenila in pozivamo Vlado, da se pridruži in Franciji in Nemčiji pri reviziji zelenega prehoda in teh in teh zgodb, ki smo jim bili priča v preteklosti. Torej, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov na ravni Evropske unije resnično ne bo v omembe vredni meri zmanjšalo izpustov drugod po svetu, četudi jih iz nič iz 7 % izpusta toplogrednih plinov spravimo to na nič, in pa ob tem, ko Kitajska zgradi dve novi termodeviziji na mesec, no. Kaj s tem naredimo? Samo izgubljamo, še enkrat poudarjam, vso konkurenčno prednost, ki smo jo imeli. Zato je naše trdno stališče, da Evropska unija lahko izvede zeleni prehod samo, če zagotovi dovolj čiste električne energije. Brez jedrske energije to ni mogoče, zato je potrebno izdatno podpreti gradnjo novih jedrskih elektrarn, pri tem pa še vedno stopicamo, stopicamo na mestu.

Še politična zgodba, ki postaja v Evropi zelo pomembna. Pred evropskimi volitvami in pred sestavo tudi nove Evropske komisije bo revizija Zelenega prehoda ena izmed bistvenih stvari v Nemčiji. Zaradi tega pridobivajo na račun nesmiselnosti določenih nesmiselnosti sprejetih v preteklosti, pridobivajo tudi pred to vladno stranko nekatere v preteklosti obrobne stranke, skrajne stranke če želite lahko. In si tega želimo, da zaradi trmarjenja v eno smer pridemo v določene koncepte, kjer bomo vsi izgubili? Torej pamet v roke, tako kot so začeli delati premike in revizije drugod po Evropi. Predsednik Vlade je, mislim, da skoraj enkrat na mesec v Franciji. Prejšnji teden je Francija sprejela nek nov akt glede obnovljivih virov energije in da prednost spet nuklearu itd. v še večji meri. Pamet v roke in naj temu sledi potem, Franciji tudi Slovenija, ne pa zgolj zaradi parcialno-finančnih in ostalih interesov slediti aktivistični, v tem primeru aktivistični ideologiji in ljudi še bolj osiromašiti.

Kar se tiče omrežnine. Direktorica, mi pričakujemo samo eno stvar: da se ljudem da na mizo pravočasno, koliko bodo v tem prehodnem obdobju od 1. 7. naprej plačevali več omrežnine. Ta trenutek ljudje nimajo kalkulatorja, uradnega kalkulatorja, da bi si to lahko izračunali. In se opravičujem, ljudje nas dnevno v bistvu kličejo, ljudje nas kličejo, da potrebujejo informacije, koliko bodo več plačevali. Kar pa je problem največji, je pa tale, ne. Razumemo, da je bilo, razumemo določene poteze v tem primeru, ampak ravno tisti, ki so v preteklosti največ dali za zeleni prehod, in tudi država dala s subvencijami v sonce, v avto, v toplotno črpalko, ravno tisti bodo seveda plačevali več omrežnine. Zagotovo so razlogi, ampak jih je potrebno pa utemeljiti, da se ljudem pojasni, zakaj bodo tisti, ki so bili najbolj pridni za zeleni prehod, sedaj plačevali več. Po vsej verjetnosti bodo še vedno bili v plusu, ja, ampak treba jim je na enostaven, laičen način tudi to predstaviti. Zaradi tega, ker po novinarski konferenci je bilo res mnogo vprašanj, mnogo ogorčenj in lahko je današnja seja Odbora za infrastrukturo, direktorica, dobronameren predlog, ta priložnost, da vi to ustrezno, seveda verjamem, da boste tudi, da tudi predstavite.

Torej v Novi Sloveniji si od današnje seje za infrastrukturo obetamo dobro diskusijo in da pravočasno Vlada dobi opozorila, da umakne ta Energetski zakon. In če ga skozi amandmaje ne bo možno spreminjati, ta Energetski zakon, še enkrat na tem mestu poudarjam, da bo prav, da ljudje o njem odločajo pač na referendumu zaradi tega, ker gre za velik poseg v to primarno svobodo ljudi, na kakšen način naj se ogrevajo. Najlepša hvala.