Hvala lepa predsedujoča za besedo. Spoštovani predsednik Vlade, ministrice, ministri, dragi kolegi, spoštovana kandidatka.

Naj kdorkoli kdaj vas vpraša, kdo živi na zemlji tej, vedi zemlja, ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej!

To je misel človeka iz okolice Trsta, Iga Grudna, ki se je zavedal, kaj je pomen slovenske zemlje. Gre za meje naše domovine, za teritorij naše države, potem pa za drugo bistveno vprašanje poleg meja, kako mi s tem koščkom naše domovine, naše zemlje, ki nas živi in hrani, delamo in gospodarimo. Povedal vam bom eno zanimivo teorijo iz statistike, ki kaže, da je bila slovenska zemlja pred osamosvojitvijo, v času enoumja, trdega partijskega socializma, manj obdelana, manj zaraščena, kot je danes. So bila obdobja, ko je bilo avstrijsko kmetijstvo pred našim, v letih okrog osamosvojitve smo jih dohiteli. Danes je kmetijstvo Avstrije, Tirolske, Švice in še dela Evrope bistveno naprednejše kot slovensko. Vprašajmo se danes iskreno, kje smo zgrešil. Mi slovensko kmetijstvo, že 30 let pa več politiziramo. Zavedam se teže besede, ki sem jo izrekel. Poglejte statistiko, kdo so bili slovenske ministrice in ministri, veliko veliko večino teh obdobij. In kje smo danes? Takrat, kadar je današnja opozicija na oblasti, takrat je vse v redu, super in fajn, naslednji dan, ko niso več, je vse narobe, in zato so seveda krivi drugi in zato slovensko kmetijstvo potrebuje depolitizacijo, svežino, mladost, energijo in napredek. In vse to so lastnosti, ki jih v skladu z obrazložitvijo predlagatelja, predsednika Vlade, Mateja Čalušić kot naša kolegica lahko pooseblja. Kdo v tej državi je lahko boljši sogovornik mladim kmetom, ki bodo najbolj odgovorni za to, v katero smer bomo državo na kmetijskem področju razvijali naprej. Matejo kolegice in kolegi v poslanski skupini dobro in dolgo poznamo in z veseljem, ponosom jo bomo podprli, ker vemo, da ne bo človek pisarne, ne bo človek svinčnika, pač pa bo oseba, ki bo šla tako kot do sedaj med kmete v Istri, Primorju, zdaj pa tudi drugam. Prekmurje, pogledati na Dravsko polje, kako regulirati Dravo, skupaj z drugimi ministri, da nam ne več odnaša več najboljše kmečke zemlje. Jaz sem prepričan, da se bo v prvih dnevih in tednih oglasila tudi na poplavljenih območjih. Tam so nam plazovi prizadeli številne kmetije, številne družine, težave so v dostopih, težave so v gozdovih. Ja, bo človek terena, dialoga. In s tega mesta politiki slovenski, predvsem tisti, ki ji nasprotuje, v tem delu stališču poslanske ne bom namenil kaj večjih besed, za to bo čas kasneje, moram pa se spoštljivo prikloniti pozitivnih misli, pozitivnim mislim, ki so jih zmogle slovenske kmetijske organizacije in so povedale, da so pripravljene na dialog, na pogovor in dogovor. In prepričan sem, da bodo naši kandidatki imeli ustreznega sogovornika, sogovornico. Kaj je slovensko kmetijstvo? Slovensko kmetijstvo je tisto, kar je kandidatka omenila v svojem programu in v svojem govoru. To so kmečke družine, med 65 in 70 tisoč jih je. Tam imajo ženske pomembno, odločilno vlogo in prav in lepo je, da je ministrica ženska, kajti na podeželju je življenje trdo in težko, pa tudi veselo in ženske znajo določenim zahteva, prisluhniti še bolj človeško, še bolj občutljivo. Slovensko kmetijstvo ni samo poljedelstvo, ni živinoreja, ki ustvarja številne presežke, slovensko kmetijstvo so številne tržne niše. Oljkarstvo, oljkarstvo, za tisto, kar se je naša kolegica zavzemala in praktično skupaj s strokovnimi sodelavci že pripravila zakon. Je tudi sadjarstvo. Veseli so bili njenega odziva in predstavitve prvič v zgodovini tudi slovenske čebelarke in čebelarji, omenjeni so bili v nastopu. Pa ekološki pridelovalci in še kaj. Ministrica ima številne, bodoča ministrica, številne pozitivne človeške lastnosti, da bo to funkcijo znala in zmogla dobro opraviti. Včeraj sem prelistal kliping mnenj. Kemični Franc se je celo oglasil iz Bruslja, ne, tudi eden od bivših ministrov, rekoč, da kandidatka nima politične teže. Kaj res ne? Za njo stoji kot eden največja poslanska skupina v zgodovini te države, za njo stoji Vlada, predsednik Vlade in najmočnejša koalicija, ki jo je ta Vlada imela. V tem in v njenih osebnih in značajskih lastnostih je njena človeška, politična teža in moč in ima vse možnosti, da bo to funkcijo ob sodelovanju vseh opravljala dobro. Slovenski kmetijski problemi so večji od tistega, kar ji očitajo ljudje, ki jo želijo pred volitvami neuspešno diskreditirati. Poglejte si našo zadnjo številko našega zborničnega glasila pred prazniki. Članstvo v zbornici je obvezno. Tam sta nastopili dve opciji. Kaj pa je največji problem slovenskega kmetijstva? Zadaj se je predstavila kandidatka z nalakiranimi nohti in očita, da nevladniki vdirajo na slovenska kmečka dvorišča. Pa dajte no! Kaj res? To je približno tako za lase privlečeno kot očitek, da ne bomo kurili več slovenskega lesa. Teh izmišljotin bo v panični krizi nekaterih, kaj bodo prinesle evropske volitve, še veliko. Eden od uvodničarjev se ukvarja s tem, da se bo v Naturi delalo vse tako, kot se je delalo do zdaj, in tako, kot se komu zahoče. Ni res in ne more biti. Za Naturo dobivamo in koristimo evropska sredstva in plačila in treba bo igrati po pravilih. Očitajo se, samo zdaj v tej Vladi, so problem velike zveri, tisti, ki to očitajo, so številčnost povečevali in dvigovali tri desetletja, nikdar in nikoli ni bilo še vzpostavljeno toliko ravnotežja, recimo na področju medvedov, kot v tem trenutku, pa je takrat, kadar so živali, kadar jih je preveč, so največja žrtev prav živali same. Ampak to ni in ne more biti očitek tej koaliciji ali pa bodoči ministrici. Vse te zadeve bo ministrica naslovila tako, kot je treba.

Očita se nam tudi, da smo posegli v Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici. Česa smo se zares dotaknili? Dotaknili smo se politizacije in funkcionarjev. Katere slovenske kmetije so dobile največje število evropskih sredstev in projektov? Tisti, ki so blizu določenim strankam, in tisti, ki zasedajo visoka funkcionarska mesta v Kmetijsko gozdarski zbornici in še kje, iz katerih struktur je daleč največ zaposlenih na kmetijskem ministrstvu, ki je eno bolj politično obremenjenih s kadri iz samo pravih struktur. Ni problem, iz kje so, problem je, če ne delajo. Ministrici se je podlo očitalo v tem tednu, da ministrstvo ni »kafič«, res ni. V gostinstvu se ve, kdo pije, kdo dela in kdo plača. Kakšen je pa zapis iste strokovnjakinje o stanju na tem področju, citiram: "Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je eden najzahtevnejših vladnih resorjev, je v popolnem kadrovskem in organizacijskem razsulu. Vprašanje je, ali ga je sploh še mogoče sestaviti v kolikor toliko delujočo institucijo."

Da. V Poslanski skupini Svoboda, v Vladi, smo prepričani, da izzivom, ki jih je obilica, je naša kandidatka Mateja Čalušić kos in zato bo deležna naše enotne podpore.

Ministrica, srečno v dobro slovenskega podeželja, v dobro slovenskih kmečkih družin, v dobro države in v dobro kmeta. Srečno!