Hvala za besedo. Spoštovani zbor!

Nova ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prihaja v turbulentnem času, kritičnem tudi za pridelavo hrane, kmete, kmetovanje živali in okolje. Glavni izziv, s katerim se bo nova ministrica srečala je prilagajanje na podnebne spremembe, predvsem v rastlinski pridelavi. Bistven je njihov vpliv prav na kmetijstvo in gozdarstvo. Vreme vpliva na kmetovanje, ekonomski vidik in dostopnost hrane. Podnebne spremembe nosijo višanje temperatur, spremenjen padavinski režim in klimatske ekstreme. Leto 2023 je bilo najtoplejše leto, odkar tečejo meritve. Podnebne projekcije agrometeorologije kažejo na nadaljevanje segrevanja tako tal in prsti. Za Slovenijo se pričakuje 40 več vročinskih dni na leto, to pomeni dober mesec dni več vročih dni, kar pomeni stres tako za poljščine, kot rejno živino. Pomeni zgodnejšo vegetacijo, podaljšuje se rastna sezona, več občutljivost za pozebo. Na poljih so že vidne spremembe fenologij rastlin, pojav novih bolezni, invazivnih vrst. Povečala se bo jakost in pogostost kmetijskih suš po vsej Sloveniji. Modeli kažejo tudi povečanje jakosti padavin. Nalivi z izjemno jakostjo, bodo postali naša stalnica. Do konca stoletja bo količina padavin višja za 40 %.

Kandidatka za ministrico je v svoji predstavitvi pokazala, da se vseh teh dramatičnih dejavnikov dobro zaveda in zaveda se nuje prilagoditev v načinih pridelave hrane v prihodnje. Vsako leto beležimo milijonske škode v kmetijstvu. Rešitev pa ni le v izplačilu višjih odškodnin in višjih subvencij, ampak v tako imenovanem samozaščitnem kmetovanju. Pričakujemo, da se bo kmetijska politika ravnala po vodilih tako imenovanega podnebno pametnega kmetovanja, ki je samozaščitno precizno kmetovanje z optimizacijo rabe vode, manj gnojil in pesticidov, razvojem zaprtih sistemov pridelave v rastlinjakih, uporabo novih tehnologij in umetne inteligence v kmetijstvu. Pri vsem tem je ključno upoštevati velikost kmetij, starostno sestavo kmetij in potrebe trga po varni, zdravi in dostopni hrani.

V času podnebnih sprememb je potrebno zaustaviti izsekavanje gozda za namene povečanja kmetijske pridelave, ob tem, ko se hkrati velike površine kmetijskih zemljišč divje zaraščajo. Lani je bilo v ujmah prizadeto 1,2 milijona kubikov lesa. Letno se poseka 5 milijonov kubikov lesa, priraste pa 7,5 milijonov kubikov lesa. Za vitalnost gozda je ključno spravilo poškodovanega lesa za preprečitev gradacije podlubnikov, pri čemer je problem nedostopnost ogroženih drevesnih sestavov zaradi neprevoznih gozdnih poti. Najbolj ogroženi sta Savinjska dolina in Koroška ravno tam, kjer so bile najhujše poplave, kjer se hudourniki zanemarjajo že več kot 30 let. Država bi morala dati več spodbude pridelavi in uživanju rastlinske hrane, ter zlasti zmanjšati obseg promocije mesa in živilskih proizvodov tudi v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kmetijsko krajino je potrebno zaščititi pred poplavo megalomanskih reklamnih panojev, ki kazijo kmetijske površine ob cestah kamor ne sodijo in vizualno ter drugače onesnažujejo naravo. Potrebno bi bilo regulirati športni trofejni lov kot ubijanje za šport, zabavo in rekreacijo oziroma ubijanje za denar. 14. člen zakona o ohranjanju narave prepoveduje iztrebljanje živalskih in rastlinskih vrst, zato je treba v bodoče pretehtati popolno odstranitev vrst, kot se dogaja z nutrijo. T. i. Tujerodnih vrst ne moremo kriviti za negativni vpliv na habitate, saj le te že stoletja uničuje človek, ruši naravno ravnovesje in odžira življenjski prostor živalim. Prav tako je potrebno dosledno izvajati varovanje zaščitenih živalskih vrst in velikih zveri.

V Poslanski skupini Levica bomo kandidatko za ministrico podprli in ji želimo vso srečo. Hvala.