Ja, hvala za besedo spoštovana predsednica. Tudi v mojem imenu glede na to, da smo na prvem sestanku v letu 2024 srečno, uspešno in pa zdravo to leto. Hvala dosedanji poslanski kolegici, bomo videli, kaj bo v bodoče za te uvodne izrečene besede.

Moram reči, da je bilo kar veliko lepih besed izrečenih, tako da sem se pri svojem pisanju kaj vse je bilo obljubljeno skoraj izgubil. Sem se spomnil na en dogodek, ko smo bili enkrat z delegacijo Odbora za kmetijstvo pri kolegih članih Odbora za kmetijstvo na Češkem, ko smo jih vprašali kaj so njihove prioritete in so našteli štiri prioritete, vsi poslanci, ne glede na to ali so bili iz koalicije ali pa iz opozicije. Potem so oni vprašali nas, kaj so pa prioritete slovenskega kmetijstva in smo se izgubljeno gledali, ker pri nas so bile očitno vse prioritete in zato, spoštovana kandidatka, jaz upam glede na vse navedeno, kar ste prebrali, povedali in glede na to, da je pred vami dobrega dve leti časa ministrovanja, upam da boste vse to, kar ste si zastavili, malo izčistili, ker z vsem dolžnim spoštovanjem kot nekdo, ki je že nekaj mandatov član Odbora za kmetijstvo, vsi tisti, ki mislijo, da bodo svet rešili v enem letu ali dveh letih ali pa v enem mandatu, tega preprosto ni možno storiti. Predvsem pa ni možno storiti, ker za temi lepimi besedami velikokrat stojijo vprašanja kot so kdo, kaj, kako in s čim se bo kaj reševalo. Tudi statistika, ki ste jo povedali in pa zgodovina je seveda nam v nek opomin kaj je vse potrebno storiti, ampak za to statistiko je ogromno vprašanje in še enkrat z lepimi besedami odprtih zadev ne bomo rešili, rešili pa jih bomo z odgovori na vprašanja kot sem že rekel, kdo, kaj, kako, s čim, zato bi jaz bil zelo konkreten pri svojih vprašanjih in upam tudi na vaša zelo konkretna vprašanja, na katera nisem dobil odgovore tekom vašega prvotnega izvajanja.

Za začetek pa jaz upam, da to, da smo v sobi 212, ne pomeni, da tako kot je bilo pred predhodnico, da bo kmetijstvo ena zadnjih nalog te vlade. Jaz sem pričakoval, da bomo vsaj v velikem salonu ali pa v dvorani Tomšičevi, da se vsi lepo vidimo, ampak dali so nas v sobo 212, zato bom morda začel z enim vprašanjem. Kako ocenjujete delo vaše predhodnice in kako vi sami mislite oziroma menite, da bo vaša politična moč znotraj trenutne vladne garniture.

Naslednja stvar, ki je, omenili ste sodelovanje in pa usklajevanje z različnimi deležniki. Jaz verjamem, da ste jih v tem dobrem letu in pol tudi večina osebno spoznali, pa me zanima, kot sem že rekel, kako si vi konkretno predstavljate usklajevanje in sodelovanje z različnimi deležniki na področju kmetijstva, ker ste sami rekli, da so posamezne rešitve potrebne tudi v usklajevanju z njimi, ampak jaz upam, da ne bo prišlo na mesto do rešitev do podobnih zadev kot prihaja oziroma je prihajalo na Nizozemskem, v Franciji ali pa Nemčiji. In zato še enkrat me zanima kako si vi predstavljate to usklajevanje in sodelovanje in katere so vaše ključne zaveze vsem tem deležnikom, da jih boste pri svojem delu, kot so pomembne deležnike na področju kmetijstva, tudi upoštevali.

Naslednja stvar. Govorili ste o skupni kmetijski politiki. Jaz vem, da vsi mislimo, ah, leto 2026 je še zelo daleč, imamo veliko problemov s trenutno trenutnim izvajanjem tega načrta skupne kmetijske politike, da imamo veliko težav, to govorijo predvsem kmetje, ki se sprašujejo, kaj je s posameznimi izplačili, kako je s črpanjem evropskih sredstev in pa tudi z razpisi, ki naj bi bili pripravljeni pa jih kmetje nikakor ne zaznavajo oziroma upajo, da se bodo naredili pravi razpisi, da se bodo lahko prijavili, da ne bo prišlo do tega, kar prihaja pri zadnjih razpisih, ko je obljubljen denar, ampak je razpis posamezen tako narejen, da je premalo prijavljenih in sredstva na žalost ostajajo. Skratka, zanima me, ali se boste v tem vašem mandatu samo ukvarjali z načrtom SKP za to obdobje ali pa boste že morda ustanovili kakšno telo znotraj bogatega ministrstva na kmetijstvu, ki se bo ukvarjalo že s skupno kmetijsko politiko po letu 2026.

Naslednja stvar. Sami ste omenili kar nekaj zadev, ki jih je potrebno rešiti, pa bom šel morda po vrsti. Kje vi vidite rešitve za slovensko vinogradništvo in pa slovensko vinarstvo? To je prvo vprašanje.

Drugo vprašanje se dotika področja prašičereje. Tukaj vsi vemo kakšne so naše številke. Predvsem pa me zanima, kako boste vi pomagali slovenskim prašičerejcem in kako se boste vi pripravili na to, na kar so se zelo konkretno že pripravili tudi pri naših sosedih, torej pred skrbjo, da nas ne bi zadela afriška prašičja kuga.

Naslednja stvar živinoreja. Če sem si prav zapisal, ste rekli, da pričakujete več rastlinsko pridelane hrane in usmerjanje v rastlinsko prehrano, potem ste tudi govorili o okoljskih vidikih. Jaz upam, da ne boste nadaljevali neke misije, ki so si jo očitno nekateri zadali, to pa je postopno uničevanje slovenske živinoreje tako na področju mlekarstva, kot tudi same pridelave hrane oziroma mesa. Skratka, zanima me kako boste zaščitili slovensko živinorejo, boste podpornik slovenskih živinorejcev ali pa boste z neko paradigmo tudi predvsem na področju oziroma s pomočjo nevladnih organizacij bili na njihovi strani, kjer želijo, da se živinoreja nekako v nekem duhu, izmišljenem, po mojem mnenju, okoljske nesprejemljivosti počasi ukine v Republiki Sloveniji.

Zdaj, sami ste rekli, da se je nekaj zadev kar zgodilo na področju čebelarstva. Jaz tukaj se lahko strinjam ampak prejšnji teden so se pri nas oglasili predstavniki Čebelarske zveze verjamem da so bili tudi v poslanski skupini Gibanje Svoboda in recimo njihovi trije oziroma štirje konkretni predlogi na katere se bodo slej ko prej obrnili tudi za vas. In ker ste prej rekli, da ste pripravljeni

(magnetogram v izdelavi)