Hvala lepa, spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci.

Vlada je s strani Državnega zbora 3. januarja 2024 prejela poziv, da pripravi mnenje o predlogu za začasno zadržanje določenih členov zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice DVZ, in sicer predvsem z vidika izvajanja pristojnosti izvršilne veje oblasti. Predlog za začasno zadržanje je del pobude Vzajemne in drugih, torej dveh članov v katerem predlagatelji predlagajo, da Ustavno sodišče opravi presojo ustavnosti nekaterih členov omenjenega zakona. Vlada je 9. januarja 2024 sprejela mnenje o predlogu za začasno zadržanje, ki vam ga bom v nadaljevanju tudi na kratko predstavila. Medtem ko bo mnenje glede navedb o ustavnosti posameznih določb zakona podala v roku, ki ga je za ta namen določilo Ustavno sodišče. V mnenje o predlogu za začasno zadržanje Vlade tako primarno predlaga, da Ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje nekaterih določb zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zavrže, podredno pa zavrne kot neutemeljenega. Vlada se tako v mnenju najprej opredeli do vprašanja procesnih predpostavk vložene pobude in ocenjuje, da predlagatelj nima pravnega interesa za odločanje o tej pobudi, posledično pa tudi ne za odločanje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja nekaterih določb tega zakona. Pri utemeljevanju razlogov za zavrženje, se Vlada naslanja na sodno prakso Ustavnega sodišča, po kateri so bile pobude za ustavno presojo zakona zavržene, če pobudniki pred vložitvijo le te predhodno niso zoper državo sprožili odškodninskih postopkov. V nadaljevanju mnenja se Vlada opredeli tudi do vsebinskih razlogov pobude za začasno zadržanje. Če povzamem, Vlada nasprotuje začasnemu zadržanju, saj meni, da ni izpolnjen dejanski stan, ki bi tovrstno ravnanje utemeljil. Predlagatelj ni izkazal obstoja takšnih težko popravljivih škodljivih posledic, s katerimi bi bilo utemeljeno začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih členov zakona. Po mnenju Vlade bi bile škodljive posledice zadržanja za člane, ki so imeli sklenjene pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju in za ustanovitelja, torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, večje kot morebitne škodljive posledice nezadržanja. Vlada v mnenju opozori na potrebo po razlikovanju med posledicami, ki jih prinaša zadnja novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj ta je ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje in zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne, ki pa je bil sprejet ravno z namenom, da se dokončno uredijo premoženjska razmerja med Vzajemno, ustanoviteljem in njenimi člani, in sicer s preoblikovanjem v delniško družbo. Tako prav izpodbijani zakon omogoča, da ne bi prišlo do situacije, da bi ekonomska vrednost Vzajemne, h kateri so v največji meri prispevali ravno člani s svojimi vplačili, ki jim je članstvo prenehalo zaradi novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pripadla manjšini zavarovancev, kar bi povzročilo neutemeljeno prikrajšanje večine zavarovancev, vezano na očitke iz pobude, da ustanovitelju delež ne pripada, Vlada med drugim opozarja na preteklo odločitev ustavnega sodišča, ki je opozorilo, da je pri preoblikovanju Vzajemne potrebno upoštevati. poseben način njenega nastanka in vlogo Zavoda za zdravstveno zavarovanje ter njegov vložek. Tako vlada poudarja, da v primeru začasnega zadržanja izvrševanja izpodbijanih določb zakona do vrnitve vložka zavodu ne bi prišlo, kar bi ob dejstvu ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pomenilo brezpravno prisvojitev teh javnih sredstev s strani preostalih članov Vzajemne, in sicer v škodo članov, ki so jim pogodbe prenehale in ustanovitelja. Vlada tudi opozarja, da bi po 1. januarju 2025 člani Vzajemne, ki so imeli sklenjene izključno pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, iz naslova svojega članstva oziroma vplačanih premij ne bi imeli več nikakršnih pravic. Vso premoženje, ki so ga ti s svojimi prispevki oziroma premijami ustvarili v Vzajemni oziroma s tem premoženjem povezane korporativne pravice, pa bo s prenehanjem njihovih pogodb o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju na podlagi novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, torej to je bilo dne 1. 1. 2024 in posledično tudi s prenehanjem članstva 1. januarja 2025 prešlo na preostale člane Vzajemne, ki so pa člani na podlagi drugih zavarovalnih produktov. Vlada se je v mnenju opredelila tudi do nekaterih drugih konkretnih navedb predlagatelja, pri čemer izhaja iz argumentov, ki so bili sicer že del zakonodajnega gradiva. Tako se je vlada v mnenju med drugim opredelila do očitka Vzajemne glede stroškov povezanih z imetništvom delnic, glede očitane škode zaradi prenehanja mandatov nadzornega sveta in skupščine po samem zakonu ter v tej zvezi ponovno obrazložila vlogo Agencije za zavarovalni nadzor. Podala pa je tudi pojasnila glede možnosti sodnega varstva.

V zaključku Vlada še poudarja, da v primeru, da Ustavno sodišče ne bi zadržalo izvrševanja izpodbijanih členov zakona, do posega v premoženjske pravice članov ne bi prišlo, vse morebitne negativne posledice za Vzajemno pa so vsaj do dokončne razdelitve delnic delničarjem popravljive oziroma reverzibilne. Poleg tega pa gre po mnenju vlade za manj hude posledice, kot bi nastale za ustanovitelja in člane Vzajemne iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, katerih premoženjsko pravna upravičenja bi bila razvrednotena, oz. odvzeta. Hvala.