Govor

Danijel Kastelic

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, gospa ministrica z ekipo in ostali prisotni na seji, lepo pozdravljeni!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog obravnavala na 19. seji 7. decembra in se seznanila s pripombami upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zbornice zdravstvene in babiške zveze Slovenije, strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov in pripombami Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ker gre za dokumente, ki so bili naslovljeni tudi na vaš odbor, njihovih specifičnih pripomb ne bi predstavljal v podrobnosti. Poudarim naj zgolj to, da je komisija vse pripombe prej navedenih deležnikov podprla in pozvala predlagatelje in kvalificirane predlagatelje amandmajev, da jih podrobneje preučijo in v nadaljevanju zakonodajnega postopka upoštevajo v čim večji možni meri. Seznanjeni smo bili tudi s pisnimi pripombami Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, Zdravniške zbornice, Zavoda invalidskih podjetij, za katere smo prav tako izrazili pričakovanje, da jih bo predlagatelj podrobno preučil in, če je le možno, upošteva v morebitnih amandmajih k predlogih zakona.

Komisija se je v razpravi dotaknila nekaj ključnih vprašanj, ki so povečini izpostavili tudi že na sejo komisije vabljeni deležniki. Tako smo na primer razpravljali o predlaganem znižanju nadomestil zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni, v zvezi s čimer ugotavljamo, da gre pri t. i. absentizmu za kompleksno problematiko, ki predstavlja nezanemarljivo breme za zdravstveno blagajno - naj povem, da v letih 2022 bilo tega okoli 700 milijonov evrov - in seveda delodajalce. Nesprejemljivo se nam zdi, da bi se višina nadomestila nižala, saj gre za sistem, ki temelji na plačilu prispevkov s specifičnim namenom, in ne za socialni transfer, ki ga zagotavlja država. Komisija ocenjuje, da bi se morala iskanja ukrepov, povezanih z absentizmom, lotiti drugače, predvsem pa na podlagi jasnih podatkov in podrobnejših študij, k čemur je Ministrstvo za zdravje je pozvalo tudi Računsko sodišče v svojem revizijskem poročilu o obvladanju dolgotrajnega bolniškega staleža, objavljenem 6. decembra 2023. Kot smo bili seznanjeni, tokratni predlogi Ministrstva za zdravje zgolj sledijo praksi iz tujine, brez predhodnih podrobnejših analiz. V razpravi je bila tudi večkrat izrečena podpora predlogu Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da se mu v primeru prevzema vloge izvajalca agentskih poslov v zvezi z izvajanjem nenujnih reševalnih prevozov za izvajanje navedenih nalog zagotovi akontacija sredstev iz državnega proračuna, saj so sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja zbrana iz prispevkov delodajalcev in delavcev, njihov namen pa je strogo vezan na uresničevanje pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. V razpravi je bila tudi posebej izrečena podpora predlogu Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da vlogo nosilca naloge pobiranje obveznega zdravstvenega prispevka iz 63. člena predloga zakona prevzame FURS in ne Zavod za zdravstveno zavarovanje, ocenili smo namreč, da bi se tako med drugim zagotovilo večjo stopnjo resnosti pri poravnavi obvez iz tega naslova, saj ljudje FURS kot nadzorstveni organ dojemajo malo drugače kot Zavod za zdravstveno zavarovanje. Komisija se je v razpravi dotaknila tudi predlaganega ponovnega podaljšanja obdobja izplačila bolniškega nadomestila v breme delodajalca z 20 na 30 dni. Kot neprimerno smo ocenili obrazložitev predlagatelja, ki temelji na pavšalni oceni, da so delodajalci zaradi krajšega obdobja obveze plačevanja nadomestila za bolniško odsotnost manj skrbeli za varnost in zdravje zaposlenih. Ob tem naj spomnim še samo na opozorila Zavoda invalidskih podjetij Slovenije, da bo ponovno obremenitev delodajalce z navedenega naslova najbolj prizadela prav invalidska podjetja, v katerih imajo praviloma zaradi kadrovske sestave več primerov bolniške odsotnosti. Razpravljali smo tudi o implementaciji določil glede obveznega zdravstvenega prispevka in ocenili, da so predlogi rešitev na navedenem področju zakonodajni postopek prišli precej pozno, kar spravlja v stresno situacijo številne deležnike. Menimo tudi, da se rešitve za morebitne slabe odločitve in posledično pomanjkanje sredstev v sistemu ne bi smelo iskati predvsem na podlagi dodatnih finančnih obremenitev delavcev in delodajalcev. Opozorili smo tudi na to, da še vedno ni znano, kako bodo novi prispevek plačevali tisti, ki delajo v tujini. V svojem mnenju smo opozorili tudi na podaljšanje roka za pripravo pravilnika, povezanega z izvajanjem skupinskih zdravstvenih programov, še za eno leto. Slednje pomeni, da bodo še eno leto ostali brez pravice do navedenih storitev vsi tisti, ki jim je bila ta pravica na novo dodeljena z zadnjo spremembo 23. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po dosedanjem sistemu financiranja skupinskih zdravstvenih programov, pa do te pravice niso upravičeni. Spraševali smo se tudi ali je Zdravstveni inšpektorat informacijsko, finančno in kadrovsko, res dovolj opremljen za izvajanje nadzora nad čakalnimi dobami v zdravstvu kot predvideva 56. člen predloga predloga zakona. Skrbi nas tudi, da se ne glede na to, koliko dodatnih sredstev se vloži v reševanje problematike dolgih čakalnih vrst, slednja zgolj poslabšuje. Razpravljali smo tudi o ustreznosti 13. člena predloga zakona, ki se nanaša na prenos kompetenc v zvezi s predpisovanjem medicinskih pripomočkov z osebnih zdravnikov na diplomirane medicinske sestre, na kar je opozorila tudi zbornica oziroma zveza opozarjamo, da se ne da enačiti vseh medicinskih pripomočkov in da se mora v primeru zahtevnejših medicinskih pripomočkov, od katerih so nekateri prejemniki lahko tudi življenjsko odvisni, pristojnost za njihovo predpisovanje nujno ohraniti pri ustrezno specializiranem zdravstvenem kadru in to na terciarni ravni.

Glede na precej skopa pojasnila na naša številna vprašanja, ki smo jih na seji prejeli od predstavnikov ministrstva upamo, da se bo danes v nadaljevanju seje vašega odbora prisluhnilo pripombam ključnih deležnikov, saj gre za preveč pomembno vprašanje za državljane Republike Slovenije in celoten sistem, da se jim predhodno ne bi uskladilo s ključnimi deležniki v sistemu. Komisija je v okviru glasovanja s tesnim izidom enako število glasov za in enako število proti predlogu zakona ni izrekla podpore.

Hvala za vašo pozornost.