Hvala lepa. Lepo pozdravljeni tudi državni sekretar! Spoštovana predsednica, kolegice in kolegi!

Ja, ponovno imamo veto Državnega sveta na zakon, za katerega smo v Novi Sloveniji rekli, da ni v redu. Da zakon, prvič, ni usklajen. Da ni potrebe, da je interventen, ker nimamo nobenih izrednih razmer, ker ni razmer kot so bile leta 2000, 2020, ko je bila korona, ker je bilo to povsem drugo. In da bi se zakon lahko seveda sprejemal tako, da bi imeli, ne vem, sistemski zakon. Zakaj ne v področjih pa, če imamo Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za spremeniti bi lahko tistega spremenili itn. in bi lahko bil en tak sistemski zakon? Mi seveda smo temu nasprotovali, zato še enkrat poudarjam, ker ni v državi izrednih razmer, ki bi vpeljevale spremembe. Zagotovo nekaj sprememb podaljšujete, ki so še iz časov covid-a, se pravi, tudi takrat smo nekaj prav naredili, čeprav sta danes oba pred mano govorila, kaj vse ni bilo narejeno leta 2020. jaz si samo želim, da ne bi prišlo še do kakšnega seva, da ne bi mogli še kaj drugega reševati, ker me potem zanima kakšno je to zdravstvo. Tega si želim, podatki od včeraj, ki sem jih prebrala niso spodbudni. Rekli ste, reševali bomo absentizem, pa vsi vemo, da bomo absentizem reševali edino, če bomo skrajševali čakalne vrste. Ali je normalno, da je nekdo na bolniški dve leti zato, ker čaka na operacijo kolena ali kolka? Kdo ima tukaj izgubo? Država in delodajalec, ker je moral drugega delavca iskati in ga uvajati na njegovo delo? In ko rečemo, začnimo skrajševati čakalne vrste, ne, tega ni bilo, pa je, pa je. Bivši minister Danijel Bešič Loredan, imam pred sabo projekt in okvirne časovnice, praktično bi moralo biti že vse sprejeto, od digitalizacije, reforma plačnega sistema, družinska urgentna medicina in vse skupaj, nič od tega ni bilo. Seveda zdaj, ko ste dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinili, a ne rekli ukinili in ga preoblikovali v obvezen zdravstveni prispevek je pa ZZZS rekel, luknja, dodatna luknja, ki nobenemu seveda ni in ne prinaša ničesar in ni dobrodošla in je potrebno poiskati, kje boste nabrali ta denar in kje boste nabrali na tistih, ki imajo že zdaj otežen dostop do zdravstvenih storitev.

Pa se ne bom dotaknila samo tega, kar je povedal državni svetnik. Glejte, ne podaljšuje se dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo, kajne? Na to so opozorile občine. Ali veste, kaj to pomeni, da občine na podeželju bodo še težje prihajale do zdravnikov in jim ponudile nekaj - to se ukinja s tem zakonom. Se pravi, podeželju se ponovno jemlje, ljudem, ki živijo na podeželju. Seveda, v Ljubljani je Klinični center deset minut od Državnega zbora in vse. Kaj pa tam, kjer še avtobusnih prevozov ni, pa ni pošt, pa ni bank, pa še bankomatov več ne?! Ko sem šla bolj podrobno prebrati, ko sem to videla, sem rekla, ne vem, za koga je ta interventni zakon narejen. Res, da ne govorim o investicijah. Pa spet govorite, nič niste naredili, leta 2020 do 2022, ja, zavezali smo se, evropski denar, da se bo posodobila infrastruktura, najbolj kritična, ki se je v času covida izkazala, infekcijska klinika, Onkološki inštitut Maribor, Slovenj Gradec, Celje, za vse te bolnice, javne zavode je bil planiran denar. Vi ga praktično do leta 2028 ste ga močno oklestili, dvotretjinsko ali še več, po posameznem obdobju in potem po letu 2028 dvigujete. Zagotovo bi bilo, no, in s tem, ko to podaljšujete ali pa odlagate, ni cilj skrajševanje čakalnih vrst, ker če bi bil cilj skrajševanje čakalnih vrst, bi rekli, v dveh letih bomo noter vložili, v 35, prepolovili bomo vaš zakon, v petih letih bomo naredili to, kar ste si vi zadali v desetih letih. Pa saj smo videli Tarčo, kaj je povedala, na čigavi strani je krivda. Eno stvar bi prosila, spoštovani državni sekretar, dajte mi še enkrat povedati, tudi kolega Dejan je prej rekel, vsi zdravniki bodo vključeni v zagotavljanje zdravstvenega varstva, to so tako imenovana dežurstva. Verjetno ne vsi, ki delajo v javnem zavodu, kajne? Se pravi, da bodo zagotavljali dežurstva tudi ginekologi, pulmolog in tako naprej. Boste odgovorili, no. Zakaj sprašujem? Zato, ker jaz mislim, da so specializacije zagotovo, pa zdaj ne branim nobenega, zagotovo zagovarjam, da se to ohrani in tako naprej, ali ne, ampak mogoče na drugačen način, ampak ne, da so specializacije narejene zato, ker so ljudje za tisto področje specializirani, kajne. Zdaj, ali so to ali so to, ali so dovolj usposobljeni pulmologi za, za zagotavljanje zdravstvenega varstva ali pa ginekologi, Jaz si tam predstavljam na podeželju, ja, se res malo, malo, malo, malo se sprašujem ali je to nas ali je to korak v pravo smer, no, res, ampak me boste popravili, pa bi mi boste še dodatno, seveda, objasnili.

Druga taka stvar, ki je bila, no, moram reči, da dodatna birokracija, dodatna birokracija v zvezi s soglasji za delo, kajne? Od zdaj naprej jih bo treba pošiljati v dve evidenci. V dve evidenci, kajne? In verjetno, verjetno, pa tudi tukaj boste morda odgovorili, kajne. Pred časom smo dobili ene podatke, tudi na tem odboru smo slišali, da praktično, če ne bi imeli te možnosti, da grejo specialisti delovati tudi v druge javne zavode, pa lahko govorim iz Ljubljane v celjsko bolnišnico, da bi tam skoraj dve tretjini programa bilo brez zdravnika ali pa če rečem eno tretjino, kar to pomeni, da bi bilo seveda tudi na tem področju, na ta način to, to močno okrnjeno. Vem, imate, da treba mora podrejen in tako naprej, dovoljevati, pa če je dovolj in tako. Ampak spet dodatna birokracija, vnašati v dve evidenci, kajne. Ta prenos na 20 do 30 dni, se nam je zdel takrat, ko je bilo to sprejeto, en tak velik bolniški stalež, velik uspeh, velik uspeh za samostojne podjetnike brez zaposlenih in za prekarne delavce. To je bilo, pa jaz ne vem, če ni to ravno Levica sklicala sejo Odbora za delo, kjer smo govorili o težavah in socialnih stiskah ravno prekarnih delavcev in samostojnih podjetnikov, ki so v bistvu samozaposleni, oziroma nimajo nikogar zaposlenega in je to seveda vložila takratna koalicijska stranka, če se ne motim, SAB, je že toliko časa nazaj, da, da so stvari se že nekako vpeljale in mislim, da smo s tem korakom naredili res dobrobit tistim, ki so, ki so, ki so bili, ki so morali bolni hoditi delat, ker ni šlo drugače.

Zdaj, praktično jim to pravico jemljete s tem zakonom, kajne? In ne vem, ne upam si trditi, kajne, bilo je rečeno, da, da je bilo, da ste vsi, ne vem, na nek način polni denarja, da kaj jamrate, in tako naprej, ampak glejte, jaz mislim, da je treba pri teh zadevah biti zelo, zelo občutljiv, zelo pozoren, kajne. Da je, da je, da bo sistem naravnal ali pa ta zakon naravnal nazaj zdravstveni sistem, ja, jaz ne vem s čim, kajne, če bodo ljudje še vedno čakali v čakalnih vrstah. Jaz mislim, da za odpravo absentizma na način, ki ste se ga lotili, zagotovo ne, kajne, ker sem že v stališču, že pri rednem sprejemanju predloga zakona opozorila, da za reševanje absentizma je potrebno si zagotovo poseči najmanj v 3, 4 področne zakone, Zakon o invalidih, kajne, v delovno pravno zakonodajo in tako naprej.

Prebrala sem stališče, tudi mnenja Vlade, kajne, kjer skrajšujete oziroma postavljate kapico nad bolniškimi. Res se sprašujem, kaj smo delali do zdaj, da so bile take bolniške, da to ni štrlelo ven in da ni bilo nadzora. Tukaj je moja opomba z ZZZS. Če dobi nekdo, ki je na bolniški za, bom rekla, za minimalno plačo, v enem tednu dve kontroli domov, ne vem, zakaj se tudi takih bolniških ne pregleduje, ampak v redu. Tu ste napisali, da glede na podatke o minimalnih življenjskih stroških, ki po raziskavi inštituta za ekonomsko raziskovanje iz oktobra 2022 znašajo 669,83 evrov na mesec. Vlada meni, da navedena višina nadomestila ne ogroža socialne varnosti prejemnikov nadomestila - Vlada meni, da navedena višina nadomestila ne ogroža socialne varnosti. Ja, blagor Vladi, no! Kajne? Tu se govori tisto, kajne… / nasmeh/ Lahko citiram dve izjavi predsednika Vlade, da »ne živi od svoje plače, ampak od prihrankov.« Kdo v tej državi ima prihranke? In tudi, ko ste rekli… Pa tudi, ko gledam, tudi za dolgotrajno oskrbo bo moral delodajalec dajati in delavec vsak po en odstotek, kmetje, espeji dva odstotka. Tudi tista izjava, ki jo je dal, »kaj bodo nižji davki, ljudje bi denar trošili za neumnosti… » Mislim, jaz ne vem, ali so te vaše usmeritve pravilne, res ne.

Zanimiv pa mi je bil podatek, da »obdobje prejemanja nadomestila v breme delodajalca namreč ne vpliva na obveznost delodajalca, da delavcem zagotovi varnost in zdravje pri delu, ki morata biti zagotovljena skladno s področno zakonodajo, ne glede na dolžino obdobja izplačevanja nadomestila plače v breme delodajalca. Ob tem ne gre spregledati, da je le 3 % bolezni posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni,« ker je bilo prej rečeno, da delodajalci slabo skrbijo za delavce -3 % bolezni je posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni. Res pa je, da se srečujemo v postcovidnem času z velikim pritiskom tudi duševnih stisk, zaradi česar verjetno nastajajo bolniške, te so zagotovo tudi daljše, tega pa v zakonu ni nič naslovljenega, no. Tako res vse kaže na to, da v bistvu s tem zakonom se krpa ta luknja v ZZZS, brez da bi se ZZZS pripravljal na neke spremembe, reorganizacije, o katerih je ravno predsednik Vlade leto nazaj rekel, da je ZZZS kriv za vse težave in da ga je treba seveda reorganizirati. Zdaj dajemo dodaten denar in na samem upravljanju s tem denarjem praktično ne naredimo nič. Boste rekli, ja, to pa šele pride – ja, to šele pride, verjetno bo pa, preden bo do tega prišlo, glede na to vašo časovnico, ki je praktično nerelevantna, treba verjetno dodatno še dodajati denar. Denar pa dajejo seveda pacienti, bolniki in vsi zaposleni, tako ali drugače. In se bojim, da res v tej državi je malo takih, ki lahko plačajo iz svojega žepa, predvsem pa upokojenci, ki imajo tako nizke penzije.

Hvala.