Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni, ministrica, kolegice in kolegi!

Ko je predlog zakona prispel v obravnavo v Državni zbor, so se nanj ostro odzvali številni deležniki najprej v zdravstvu, zdravniki, ostali delavci v zdravstvu, farmacevti, sindikati, občine, gospodarska združenja in vsi so opozorili, da gre zakon v napačno smer. V zakonodajnem postopku se je sicer zakon spreminjal, nekoliko izboljšal predvsem pod pritiski prej naštetih, vendar še vedno ne vsebuje tistega najbolj pomembnega, to je dostopnost, hitrejša dostopnost do zdravnika. Torej ni čudno, da je nanj Državni svet izglasoval veto.

Državni svet je tudi opozoril na podaljševanje obdobja, ko se bolniško nadomestilo izplačuje v breme delodajalca z 20 na 30 dni in omejitev višine nadomestila na 2,5-kratnik bruto plače, pri čemer pa prispevki, ki se v ta namen plačujejo, ostajajo navzgor neomejeni. Podaljševanje obdobja bolniške odsotnosti v breme delodajalca bo za gospodarstvo pomenilo še dodatno veliko povišanje stroškov, po preliminarnih ocenah skoraj za 80 milijonov evrov na leto. Državni svet tudi opozarja, da bo to ponovno in dodatno obremenilo slovensko gospodarstvo, ki je trenutno izpostavljeno visoki ravni tveganj in negotovosti, gospodarskemu ohlajanju, visoki inflaciji, visokim cenam energentov in seveda posledicam avgustovskih poplav. Poleg tega se glavnina sredstev za investicije, ki so bila predvidena z Zakonom o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu v letih 2021-2031, zamika za štiri leta; namesto da bi bila glavnina investicij izvedena med leti 2024-2026, se s tem zakonom zamika na 2028-2031. Dotrajane prostore in naprave bi morali posodobiti in zamenjati že veliko prej, zato takšni zamiki niso sprejemljivi. Seveda ogrožajo zdravje in varnost pacientov. Naj opozorimo še na en ukrep, ki so ga kot negativnega izpostavile občine. Z letošnjim letom se bo izteklo obdobje dodeljevanja dodatka za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. Kot so zapisali v Združenju občin Slovenije, se s predlagano spremembo povzroča škoda na primarni ravni. Občine izvajajo veliko aktivnosti za ohranitev in izboljšanje zdravstvenih storitev na primarni ravni za vzpostavitev dobrih delovnih pogojev, ki bi privlačili mlade, tudi z vzpostavitvijo zdravstvenih postaj v manjših in bolj oddaljenih občinah. Z odvzemom tega dodatka pa se delo na tem področju še bolj otežuje in kader, ki ga primanjkuje v celi državi, se bo tako še težje odločil za delo v oddaljenih krajih. Torej, razlike med regijami se bodo še povečale.

Zakon se je sprejemal po nujnem postopku in pričakovali bi, da bo zato z vso nujnostjo reševal najbolj pereče težave v zdravstvenem sistemu. Čakalne dobe in boljša dostopnost do zdravnika, boljša organizacija dela v javnih zdravstvenih zavodih, digitalizacija, teh se zakon ne loteva oz. se jih loteva le v manjši meri s poenostavitvijo postopkov za prihod tujih zdravnikov in ostalih zdravstvenih delavcev. To podpiramo, vendar zakon na drugi strani tudi predčasno ukinja ukrep za skrajševanje čakalnih vrst, s čimer, pravi predlagatelj, ta ukrep ne prinaša želenega rezultata, zato ga ukinja. V Novi Sloveniji mislimo, da bi ga morali nadgraditi. Veliko bolj se seveda zakon ukvarja tudi z novim obveznim zdravstvenim prispevkom, ki ste ga uzakonili letos poleti. Zaradi vsega povedanega bomo v Novi Sloveniji ponovno glasovali proti temu zakonu, saj ne odpravlja ključne težave, to je boljša dostopnost bolnikov do zdravstvenih storitev. Hvala lepa.