Spoštovani, hvala za besedo. Uvodoma bi rada poudarila, da interventni zakon, o katerem boste poslanke in poslanci danes še enkrat odločali, vsebuje nujne in ciljno usmerjene ukrepe v zdravstvu, s katerimi se odločilno vpliva na organizacijo zdravstvenega sistema glede zahteve Državnega sveta o ponovnem odločanju Državnega zbora o interventnem zakonu pa bi rada v nadaljevanju izpostavila nekaj pojasnil.

Z novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter vzporedno novelo Zakona o delovnih razmerjih, ki se uporablja ta od 1. marca 2022 je bilo določeno skrajšanje obdobja izplačevanja nadomestila v breme delodajalca iz 30 na 20 dni, vendar je bilo že v postopku sprejemanja novel opozorjeno, da bo zdravstvena blagajna s krajšanjem obdobja občutno dodatno obremenjena. Naraščajoči stroški iz naslova absentizma dejansko pomenijo krčenje obsega zdravstvenih storitev, ki so pravica iz OZZ, kar posledično najbolj prizadene prav zavarovance. Ob tem naj pojasnim še, da je začrtana ureditev primerljiva z ureditvijo v številnih evropskih državah. Vlada nasprotuje tudi navedbam, da skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila plače v breme delodajalcev ne vpliva na odgovornost delodajalca za svojega delavca v smislu varnosti in zdravja pri delu. Na zvišanje absentizma vpliva tudi odsotnost ustreznih strukturnih ukrepov za prilagoditev delovnih mest. Z razbremenitvijo delodajalcev so se negativne posledice nezadostne skrbi delodajalca za zagotovitev varnosti in zdravja prenesle v solidarnostni sistem OZZ, kar ni v skladu z namenom in cilji obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Dodatno je Državni svet izrazil nenaklonjenost glede določitve zgornjega limita nadomestila. Poudariti moram, da so vsa druga socialna zavarovanja, recimo pokojninsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za starševsko varstvo omejena navzgor. Določitev zgornje meje ne ustvarja neenakosti med vplačniki v sistem zdravstvenega zavarovanja, saj ukrep sledi načelu solidarnosti, legitimnemu in prevladujočemu javnemu interesu ter je namenjen stabilizaciji javne zdravstvene blagajne. Primarni namen nadomestila je ohraniti stabilen socialni položaj delavca, tudi kadar je ta začasno zadržan od dela oziroma zagotoviti, da se posamezniku, ki se je znašel v neugodnem socialnem položaju, z aktivnim delovanjem države zagotovijo možnosti za dostojno življenje oziroma odpravlja tveganja, da bi se socialna ogroženost posameznika bistveno poglobila. S postavitvijo kapice pa se zagotavlja, da sredstva, ki se zbirajo v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ostajajo na voljo predvsem za zdravstvene storitve, kar je primarni namen zdravstvenega zavarovanja. Vlada glede na navedeno Državnemu zboru predlaga, da ob ponovnem odločanju Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, podpre. Hvala.