Spoštovana predsednica Državnega zbora, spoštovani poslanke in poslanci, predstavniki Vlade in ostali prisotni!

Državni svet je na 10. izredni seji 19. 12. 2023 sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o tem zakonu. Med zakonodajnim postopkom je bilo v prvotni različici predloga vloženih več in sprejetih več amandmajev, v katerih se ni upoštevalo pomislekov in pripomb reprezentativnih delodajalskih organizacij.

Naše pripombe so se nanašale predvsem na dve predlagani rešitvi, ki sta nato postali del končne verzije sprejetega zakona. Prva nesprejemljiva rešitev je ponovno podaljšanje obdobja, v katerem nadomestilo za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, bremeni delodajalca. Slednje pomeni, da so bili delodajalci finančne obremenitve, povezane z bolniško odsotnostjo, delno odrešeni le krajši čas. Ureditev, po kateri je šlo v breme delodajalca samo prvih 20 delovnih dni, je namreč po dolgotrajnih naporih stopila v veljavo nedolgo nazaj, torej marca leta 2022.

Državni svet ocenjuje, da bo ponovno podaljšanje obdobja bolniške odsotnosti v breme delodajalca pomenilo še dodatno veliko povečanje stroškov in obremenitev gospodarstva, ki je trenutno že izpostavljeno visoki ravni tveganj in negotovosti, gospodarskem ohlajanju, visoki inflaciji, visokim cenam energije in posledicam avgustovskih poplav. Predvideva se, da bi ta ukrep delodajalcem povzročil dodatnih 80 milijonov evrov stroškov na leto, kar pa ne bo vplivalo na skrajšanje čakalnih dob, niti ne bo izboljšalo dostopnosti do zdravstvenih storitev. Ravno to pa naj bi bil osnovni razlog za sprejem obravnavanega zakona. Ob tem ne smemo zanemariti, da se je v zadnjem času slovenska podjetja že obremenilo s številnimi novimi oziroma višjimi dajatvami. Nadaljujejo se tudi nenehne napovedi o uvedbi dodatnih finančnih in administrativnih bremen, na primer dviga davkov od dohodkov pravnih oseb, negativna sprememba dohodninske zakonodaje in tako dalje.

Dodatno izpostavljamo tudi vpliv nove ureditve na, na delovne pogoje in skrb za zdravje obrtnikov samostojnih podjetnikov ter vseh drugih, ki dela ne opravljajo kot zaposleni v delovnem razmerju. Za njih podaljšanje obdobja obremenitve s stroški zaradi bolniških nadomestil pomeni tudi to, da se bodo na delo vračali, še preden bodo ozdraveli, ker si drugega ne bodo mogli privoščiti. Na zdravstveno stanje posameznika vpliva mnogo dejavnikov, ki se med seboj prepletajo, od preventive, dostopnosti do zdravstvenega sistema v državi ter zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Zato je nepravično, da se krivda za visoko stopnjo absentizma in domnevno znižano stopnjo varnosti in zdravja pri delu vali izključno na delodajalce. Ti so namreč v skladu s področno zakonodajo za delavce dolžni skrbeti ne glede na dolžino kritja bolniškega nadomestila v breme delodajalcev. Pri tem seveda veliko pove podatek, da je le tri odstotke boleznin posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni. Prav tako se je po podatkih NIJZ dolžina odsotnosti delavcev zdela od leta 2022, ko je veljalo krajše obdobje, obremenitev delodajalcev znižala.

Druga rešitev, ki ji nasprotujemo, pa je omejitev višine nadomestila med začasno zadržanostjo z dela. Sprejeti zakon namreč določa, da višina nadomestila ne sme biti višja od dva in pol-kratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji. S tem se spreminja višina nadomestila, ki je bila pred sprejetjem tega zakona omejena s plačo, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal. Taka sprememba je neutemeljena in med prejemnike nadomestila vnaša neenakost z vidika razmerja med plačanimi prispevki za socialno varnost in višino izplačanega nadomestila. Samo v tem primeru bo namreč po novem izplačilo limitirano ne glede na osnovo, od katere se plačujejo davki.

Zato v Državnem svetu zakonu odločno nasprotujemo in pozivamo poslanke in poslance, da o sprejetih rešitvah še enkrat premislijo in ob ponovnem odločanju zakona ne izrečejo podpore.

Hvala za vašo pozornost.