Hvala.

Spoštovana predsednika obeh odborov, poslanke in poslanci, vsi navzoči, še z moje strani!

Torej, prva resnejša poteza, ki smo jo naredili v lanskem letu na Ministrstvu za obrambo v sozvočju z usmeritvami iz Vlade, kakor tudi z Ministrstva za zunanje zadeve je bila, da smo ustavili idejo zmanjševanja naše prisotnosti tako v Bosni in Hercegovini kot na Kosovu, tako da smo oba kontingenta ohranili na enaki ravni oziroma povečali tako KAFOR kot tudi prisotnost v Euforju v Bosni in Hercegovini.

Slovenska vojska seveda ostaja pomembno zavezana mednarodnim operacijam in misijam. Število na rotacijo je okrog 300, kar predstavlja slabih 5 % stalne sestave Slovenske vojske in s tem so seveda še vedno skozi vsa ta leta, dolga leta, zdaj že skoraj desetletja, smo nekako v odstotku med tistimi državami, ki participirajo z najvišjim, med najvišjimi odstotki v operacijah in misijah glede na stalno sestavo. Torej Zahodni Balkan je ostala in ostaja prioriteta in temu primerno smo, kot sem dejal, potegnili te poteze in seveda to je tudi tisto kar je pred nami v letih, ki prihajajo. Hkrati smo seveda začeli sodelovati na Zahodnem Balkanu tudi skozi okvir tako imenovanih civilnih funkcionalnih strokovnjakov, skozi civilne projekte, predvsem v teh covid letih je ta del nekako zamrl, sedaj smo pa se ponovno aktivirali, angažirali in imamo dva pilotska projekta mednarodnega razvojnega sodelovanja, torej za krepitev prve pomoči in kompetenco lokalnih strokovnjakov na mednarodnih evropskih razpisih. Posebna slovenska zgodba pa tudi je, da bomo v Bosni in Hercegovini opremili vojaško policijo oboroženih sil Bosne in Hercegovine tako z opremo, tehniko, vozili, kakor tudi z znanjem, veščinami, in to je nek tak poseben projekt, ki tudi seveda, s katerim Slovenska vojska sodeluje na drug način v okviru operacij MESI. Torej prisotnost Slovenske vojske tako v Latviji kot na Slovaškem, se je nadaljevala kot je bilo predvideno, izvajala torej četa na Slovaškem in do 50 pripadnikov v Latviji. V zadnjih rotacijah smo imeli artiljerski modul, pred tem RKBO oziroma radiološko, biološko, kemijske zmogljivosti in seveda skupaj z zavezniki iz zveze Nato participiramo in bomo to tudi nadaljevali v prihodnje. Kakor tudi to, da se počasi preusmerjamo v Romunijo. Slovenija je seveda bila tudi prisotna in je začela, peljala aktivnosti, da sodeluje v misiji EU MAM, torej misiji Evropske unije za usposabljanje ukrajinskih varnostnih oboroženih sil. Kot smo seveda povedali zelo jasno, to počnemo v državah članicah Evropske unije v seveda dogovoru z njimi in v skladu z izkazanimi potrebami ter z našimi zmožnostmi, ki jih imamo sami. Prav tako smo seveda v lanskem letu poskušali in tudi v letošnjem letu poskušali iskati načine, kako še dodatno podpreti slovensko kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. V zvezi s tem smo izkazali željo, namero, da gremo nazaj na UNFICYP, torej na operacijo v Združenih narodih, na Cipru, kjer smo se pogovarjali z državami, ki so tam prisotne. Prav tako pa smo kot eno, bi rekel, kar veliko dodano vrednost dobili v UNMIKU, to je misija Združenih narodov na Kosovu, polkovniško mesto torej našega strokovnjaka polkovnika in s tem smo seveda tudi v vojaškem delu UNMIK-a prisotni na Kosovu, kar je, bi rekel, nova misija, v kateri prej nismo bili. Smo se pa tudi ogromno ukvarjali s tem, kako nekako še okrepiti našo pozornost ali pa prisotnost v Afriki. Tukaj je pa malo več izzivov, predvsem ko iščemo nekako seveda sinergijo, da to počnemo skupaj z državami Evropske unije. Naj še sklenem, da smo seveda skupaj z MZZ-jem oz. MZEZ-jem nekako nadgradili tudi našo finančno, organizacijsko in vsebinsko podporo delovanju Centra za izobraževanje in usposabljanje za mednarodne, za sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah, t. i. POTC, kjer se izvajajo različni tečaji, seminarji in ta inštitucija postaja vse bolj pomemben, prepoznaven simbol slovenskega delovanja na tem področju.

Hvala.