Hvala lepa, gospod predsednik.

Poročilo, ki je pred vami je pripravljeno skupaj z Ministrstvom za obrambo in Ministrstvom za notranje zadeve. Mogoče na kratko samo nekaj o geopolitičnem kontekstu v letu 2022, ko je leto močno zaznamovala še vedno trajajoča vojaška agresija Rusije na Ukrajino. Gre za največjo varnostno krizo v Evropi po koncu II. svetovne vojne, ki je zamajala temelje evropske varnostne ureditve, povzročila pa tudi humanitarno krizo in ogrozila globalno prehransko varnost. Na bistveno poslabšanje varnostnih razmer ob vzhodnem krilu zavezništva se je Nato odzval s stopnjevanjem pripravljenosti in tudi napotitvijo dodatnih sil v vzhodne zaveznice, k čemur je prispevala tudi Slovenija. Evropska unija je v podporo Ukrajini med drugim vzpostavila vojaško misijo za usposabljanje pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil, kjer tudi sodelujemo. Nadaljevali so se varnostni izzivi na Bližnjem vzhodu, v Siriji in v Afriki, predvsem v Sahelu in na afriškem rogu. Delno so se poslabšale politične razmere v določenih državah na zahodnem Balkanu. Kljub temu pa varnostnih dogodkov, ki bi resneje ogrožali mir, varnost in stabilnost na tem območju v obravnavanem obdobju ni bilo. Evropska soseščina se je soočala z izzivi glede napredka pri izvajanju reform, ter pri stabilizaciji notranjepolitičnega okolja in tranziciji. Države južne soseščine pa so se ob tem še naprej soočale tudi s problematiko beguncev in migrantov. Ostajata terorizem in radikalizacija kot odziva, ki sta terjala aktivno pozornost in tudi sprotno odzivanje in enako velja za hibridne izzive in grožnje.

Slovenija je bila tudi v letu 2022 zagovornica multilateralnega načina urejanja zadev v mednarodni skupnosti ter mednarodnega prava kot glavnega sredstva za reševanje meddržavnih sporov. Med pomembne zunanjepolitične aktivnosti pa je sodilo tudi spodbujanje celovitega pristopa k problematiki človekovih pravic, ki poudarja medsebojno povezanost človekovih pravic z razvojnim sodelovanjem in varnostno politiko. Vse to smo aktivno izražali tudi v svojih dvostranskih in večstranskih prizadevanjih, odrazilo pa se je to tudi ob prepričljivi izvolitvi za nestalno članico v Varnostnem svetu OZN za obdobje 2024/2025 v letošnjem letu.

Naj še dodam, da je Slovenija prispevala k preprečevanju konfliktov in pokonfliktni obnovi v svetu tudi v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. V letu 2022 smo za uradno razvojno pomoč namenili približno 155 milijonov evrov ali 0,27 % bruto nacionalnega dohodka, kar je za 48 % več kot leto prej, skoraj podvojili pa smo tudi humanitarno pomoč, na slabih 8 milijonov evrov.

Kar se tiče prihodnjega sodelovanja zaradi stalno spreminjajočih se varnostnih okoliščin, ruska agresija na Ukrajino, aktualno dogajanje v Gazi ali pa nedavno na severu Kosova se nenehno povečujejo tudi pričakovanja in potrebe po okrepljenem sodelovanju v mednarodnih operacijah in misijah ter hitro odzivnih silah in silah v pripravljenosti. In Slovenija kot članica evroatlantskih povezav in odgovorna članica mednarodne skupnosti mora še naprej ostati v tem smislu verodostojna in odzivna in v skladu z razpoložljivimi viri, ki jih imamo, z zmogljivostmi in zmožnostmi tudi v prihodnje sodelovati pri mednarodnih prizadevanjih za zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti. K temu bomo pristopali celostno, s poudarkom na preventivnem delovanju, in to bo tudi naše vodilo v skorajšnjem dvoletnem članstvu v varnostnem svetu. Še naprej si bomo prizadevali za ustvarjanje pogojev za mir, zlasti s spodbujanjem mirnega reševanja sporov, s krepitvijo spoštovanja človekovih pravic, podporo trajnostnemu razvoju, vplivu podnebnih sprememb na varnost, krepitvijo vloge žensk na področju miru in varnosti in zaščito civilistov. Mirovne operacije in misije so eno od orodij Organizacije Združenih narodov za promocijo in vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti in zunanje ministrstvo ocenjuje, da okrepljena prisotnost Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah utrjuje njeno vlogo kot aktivne in odgovorne članice mednarodne skupnosti, ki s tem tudi prispeva k mednarodnemu miru in varnosti.

Želela bi tudi izpostaviti zelo dobro sodelovanje na področju mednarodnih operacij in misij med pristojnimi resorji in nadaljevanje tesnega medresorskega sodelovanja in izvajanje celovitega pristopa sodelovanja Slovenije, v operacijah in misijah narekujejo tudi spremembe varnostnih okolij in pa bližina kriznih območij.

Včeraj in danes v Gani poteka tudi peta ministrska konferenca o mirovnih operacijah in misijah OZN, kjer je Slovenija potrdila svojo zavezanost k sodelovanju v mirovnih operacijah in misijah, in tudi napovedala konkretne aktivnosti. Skozi center za usposabljanje v mirovnih operacijah po OTC, to je slovenski center, krepimo tudi finančno splošno usposabljanje in usposabljanje na specifičnih vidikih mirovnih operacij in misij, in te aktivnosti centra se prav tako štejejo za prispevek Slovenije k miru in varnosti v svetu. Podpirali pa bomo tudi novo Agendo za mir generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov, ki na področju mirovnih operacij predvideva temeljito razpravo v okviru varnostnega sveta in generalne skupščine o prenovi tega sistema, ki se mora prilagoditi stalno spreminjajoči se naravi konfliktov, večdimenzionalnosti operacij in misij, in predvideva tudi prenos pristojnosti na regionalne organizacije z zagotovljenim in transparentnim financiranjem, s poudarkom predvsem na Afriški uniji.

Toliko za uvod z moje strani. Državni sekretar iz Ministrstva za obrambo pa bo podrobneje predstavil sodelovanje Slovenije v posameznih organizacijah in misijah.