Hvala lepa spoštovani predsednik komisije, spoštovani državni sekretar, direktor UKC, kolegice in kolegi ter tudi seveda vsi ostali vabljeni na današnji seji!

Ja, v Novi Sloveniji podrobno spremljamo razmere v slovenskem zdravstvu. Zadeve niso rožnate. Ko pa pride informacija, da je UKC Ljubljana posluje v prvi polovici leta ali pa je letos že pri delu 30 milijonov evrov izgube pa je zagotovo to alarm, ki zahteva, da se na tej točki seveda stvari pregledajo in tudi proučijo. UKC Ljubljana je ponovno na naslovnicah in res nas skrbi, kaj se dogaja v največjem javnem zdravstvenem zavodu v Sloveniji. Kot poudarjamo večkrat v Novi Sloveniji, je ključen problem slovenskega zdravstva slabo in neučinkovito upravljanje javnih zdravstvenih zavodov. Najvišji delež prihodkov UKC Ljubljana izhaja iz programov akutne bolnišnične obravnave. Podatki ZZZS kažejo, da je v prvi polovici letošnjega leta UKC Ljubljana iz tega naslova beležil prihodke v višini 306 milijonov evrov, to je za desetino več kot lani in za 33 % torej za tretjino več, kot v istem obdobju leta 2019, kar pa je ključno, UKC Ljubljana je za več denarja opravil manj storitev. V letu 2019 je UKC Ljubljana opravil 177 tisoč storitev akutne bolnišnične obravnave, leta 2022 pa zgolj 169 tisoč. Tudi letošnja realizacija za zastavljenim planom zaostaja za 6,1 odstotne točke.

Povsem drugačna zgodba pa je v UKC Maribor, kjer za 4,6 % presegajo predvideni program, beležijo tudi 3,3 milijone presežka. V prvih 9-ih mesecih letošnjega leta. Zato nas v Novi Sloveniji skrbi, ker iz podatkov izhaja, da UKC Ljubljana ni uspešno opravil dogovorjenih in planiranih zdravstvenih storitev, posledično seveda pacienti čakajo in ne dobijo storitev, del izgube prihaja tudi iz tega naslova, je pa normalno, če delo ni opravljeno, tudi plačilo ne more biti izvršeno. UKC Maribor pa dokazuje, da se da letos beležijo že 3,3 milijone evrov presežka, pri čemer je prihodke povečal za, 12,4 % odhodki pa so zrasli le za 9,5 % stroške. Torej učinkovito obvladujejo, presegajo tudi zastavljen plan, kar pomeni, da pacienti pridejo na vrsto, da se dela in seveda to prispeva tudi k rezultatu, ki ga UKC Maribor izkazuje.

V Novi Sloveniji pa želimo opozoriti tudi na dvojna merila na skupni seji današnji in seveda tudi pričakujem, da se bodo aktivno vključili tudi kolegi iz Odbora za zdravstvo, da bomo prišli do določenih odgovorov in seveda tudi podprli sklepe, ki smo jih v Novi Sloveniji pripravili in jih bom kasneje tudi predstavila. Pa če malo povzamem situacijo ali delovanje. V UKC Ljubljana je septembra lani po letu in pol na položaju generalnega direktorja odstopil Jože Golobič, takratni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan mu je očital slabe poslovne rezultate, zamujene roke pri obnovi stavb in podaljševanje čakalnih dob. Še pred tem je bil takoj po nastopu aktualne Vlade zamenjan Svet zavoda UKC Ljubljana, ker naj bi imel zavod slabe finančne rezultate. Na drugi strani UKC Maribor, če ga primerjamo, posluje pozitivno in s presežkom, generalni direktor Anton Crnjac pa je po hudih političnih pritiskih moral odstopiti. Zamenjal ga je direktor Vojko Flis, ki pa je tesno povezan z Gibanjem Svoboda. Zato se v Novi Sloveniji sprašujemo ali ima aktualna Vlada dvojna merila. Kdo bo prevzel odgovornost in koga bo Vlada zamenjala sedaj, ko UKC Ljubljana beleži skoraj 30 milijonsko izgubo? Očitno je, da novo nastavljeno vodstvo in nov svet UKC Ljubljana v zadnjem letu svojega dela ne zmorejo opravljati in obvladovati poslovanje naše največje bolnišnice. Letošnja osemmesečna izguba je že sedaj višja od lanskoletne celoletne, ki je znašala 26 milijonov. Upravičeno se lahko sprašujemo ali na področju zdravstva pelje ta Vlada politiko dvojnih meril. V Novi Sloveniji smo prepričani, da je potrebno upravljanje javnih zdravstvenih zavodov izboljšati, to vsakokrat opozorimo ob vsakokratni seji, kjer poteka razprava o stanju v slovenskem zdravstvenem sistemu. UKC Maribor in številne druge bolnišnice po Sloveniji dokazujejo, da je ključna dobra organizacija in učinkovito upravljanje, zato v Novi Sloveniji smo tudi naredili korak naprej pri samem upravljanju, pa mislim, da je tudi to danes primerno, da se o tem pogovorimo, da bi se eno od bolnišnic mogoče organiziralo po načelu gospodarskih družb, ki bi poslovala neprofitno. Mislim, da podobne zadeve smo že večkrat obravnavali, tudi imamo dobre primere praks iz sosednjih držav, lahko vzamemo na avstrijskem Koroškem in da ta model daje dobre rezultate. Če nekaj deluje v Avstriji, sem prepričana in ne vidim razloga, zakaj ne bi to delovalo tudi v Sloveniji, zato smo v Novi Sloveniji pripravili štiri sklepe, o katerih bo potekala tudi razprava danes, pa verjamem, da tudi še o poročilu, ki smo ga prejeli včeraj. Pa nenazadnje mogoče tudi o zadevah, ki se tičejo odnosa UKC Ljubljana do Medicinske fakultete v Ljubljani.

Ampak naj povem naše štiri predloge sklepov. Komisija za nadzor javnih financ in Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da ju seznani z analizo vzrokov za nastalo izgubo v UKC Ljubljana. To je bil prvi sklep. Drugi sklep: Komisija za nadzor javnih financ in Odbor za zdravstvo pozivata Ministrstvo za zdravje, naj naroči celovito neodvisno revizijo poslovanja UKC Ljubljana, ki naj pregleda tudi odhodkovno stran. Tretji sklep: Komisija za nadzor javnih financ in Odbor za zdravstvo pozivata Svet UKC Ljubljana, da na podlagi revizije poslovanja pripravi sanacijski program ukrepov na prihodkovni in odhodkovni strani. Komisija za nadzor javnih financ in Odbor za zdravstvo pozivata računsko sodišče naj do vzpostavitve pozitivnega poslovanja izvaja letni nadzor nad poslovanjem UKC Ljubljana. To so štirje sklepi, ki dejansko pripomorejo k temu, da se zadeve v samem poslovanju UKC Ljubljana normalizirajo, predvsem tudi z vidika dostopnosti pacientov do storitev, ki jih UKC kot naš največji javni zdravstveni zavod v Sloveniji naj bi tudi zagotavljal.

Hvala zaenkrat.