Hvala. Spoštovane in spoštovani.

S predlogom zakona, ki je danes pred nami, želi predlagateljica, opozicijska SDS, ukiniti Sklad za razvoj nevladnih organizacij. Zakaj? Da se utiša do politike najbolj kritičen in nekonformističen del družbe. Ali take seje potrebujemo, da bo naša država delovala bolje? Odgovor je, ne. Ali take seje prispevajo k večji strpnosti in razumevanju v naši družbi? Odgovor je, ne. Ali potrebujemo nevladne organizacije, da v naši državi živimo bolje? Odgovor je, da. Ali potrebujemo Sklad za razvoj nevladnih organizacij? Odgovor Gibanja Svoboda je, da. Tako kot potrebujemo podporna okolja za gospodarstvo, za šport, za turizem, za šolstvo. Poglejmo, zakaj? Državo imamo za to, da skrbi za red, da ima vzpostavljene mehanizme uravnavanja družbenih razmerij, da v kar največji meri ustvarja enake možnosti za vse, ne glede na vse okoliščine, osebne, bivanjske, kulturne in druge. Po naši Ustavi imamo vsi v Sloveniji enake pravice. Država torej skrbi za sisteme, ki so v veliki meri namenjeni vsem ali so primerni za večino prebivalk in prebivalcev. Zaradi narave stvari morajo biti do določene mere uniformirani in to so vse vrtci, šole, univerze, zdravstvo, domovi za starejše občane, centri za socialno delo, policija, vojska, upravne enote in drugo. Ampak ker je življenje kompleksno in ker vseh okoliščin nikoli ne moremo predvideti, je v interesu družbe, da neguje in spodbuja podsisteme, ki lahko, če so v dobri kondiciji, hitreje in za državo ceneje poskrbijo za tiste, ki jih državni sistemi ne zajamejo, so iz njih izpadli ali pa samo želijo nekaj drugega. Zato je v vsaki demokratični in pravni državi v interesu, da ima vzpostavljen od vlade neodvisni podsistem, ki predstavlja nekakšno varovalno mrežo, ki lahko posreduje, kadar država tega ni sposobna, nima še vzpostavljenega mehanizma za odziv ali ga nima več. To mrežo predstavljajo nevladne organizacije, zaposleni in prostovoljci, ki v teh organizacijah delujejo. Delujejo na način, da pomagajo revnim, obolelim, starostnikom, in da dajo na voljo znanje in vsebine mladim, od športa do finančnih spodbud, pomoči za učenje, psihosocialne podpore in še bi lahko naštevala. Brez nevladnih organizacij marsikatere storitve podpore in pomoči, ki jih imamo na voljo praktično vsak dan, če jo potrebujemo, ne bi imeli. In zakaj nevladne? Zato, ker njihova ustanoviteljica ni vlada, kot je v primeru javnih zavodov in služb. Za te službe mora vlada v popolnosti skrbeti in zato za vlado predstavljajo velik, a nujen strošek. Nevladne organizacije so za državo zaradi prostovoljstva in zbranih zasebnih sredstev bistveno cenejša dopolnilna pomoč oz. podsistem, zato mora biti dobronamerni in pametni državi v kar največjem interesu, da nevladne organizacije obstajajo in so v dobri kondiciji ter tudi, da so raznolike. Gasilci, Rdeči križ, Karitas, opravljajo odlično delo, a so premalo, da bi naslovili kompleksnost potreb, ki jih ima naša družba in naši ljudje.

Kako lahko država vzdržuje in spodbuja nevladni sektor pri življenju in dobri kondiciji? S tem, da del proračunskega denarja, to je našega skupnega denarja, ki ga prispevamo vsi zaposleni, ne glede na to, kje smo zaposleni, ali v gospodarstvu ali v nevladnem sektorju ali v javnem sektorju, predvidi za programe, projekte in sploh dejavnosti nevladnih organizacij. Država namreč ugotovi kje so težave, in predvidi programe ali projekte, s katerimi bi te družbene anomalije popravila. Ker nima dovolj kapacitet, da to naredi s sistemi s katerimi upravlja sama, to so javni sistemi, zato za ta namen ponudi storitve drugim izvajalcem, v tem primeru nevladnim organizacijam. Vlada mora poskrbeti za vse, kar je neobhodno nujno za delovanje države in življenje ljudi, vse ostalo pa prerazporedi v dejavnosti za katere meni, da so za razvoj družbe pomembne. Tudi programi in projekti, ki jih izvajajo nevladne organizacije, kadar so to storitve, ki jih lahko najboljše izvajajo prav te organizacije, in ker je za dobro delo treba biti v dobri kondiciji, ne glede na to, za kakšno organizacijo gre, je smiselno, da sistematično podpira infrastrukturo, t. i. podporno okolje, ki skrbi za nevladne organizacije, za izobraževanje in seznanjanje s politikami vlade, obenem pa s tem zagotavlja sogovornika med njimi in vlado, javnim sektorjem in gospodarstvom. Na ta način vlada vzdržuje in spodbuja tudi podporna okolja, namenjena na primer gospodarstvu, le da z neprimerljivo večjimi sredstvi, mislim na obrtna združenja, gospodarske zbornice, združenja delodajalcev, itn.

In zakaj nevladne organizacije tako zelo motijo opozicijo? Netenje mržnje proti nevladnim organizacijam je poskus utišanja do SDS kritičnih glasov, zato bodo verjetno danes večkrat ponovili, da so nekatere organizacije, ki delujejo v prid ljudem, druge pa take, ki naj bi samo prejemale denar in naredile nič. To naj bi bile predvsem organizacije, ki opozarjajo na anomalije v družbi in vsakokratni vladi kažejo ogledalo, tudi naši. Motijo jih torej predvsem zagovorniške organizacije. Prav te organizacije pa so še kako v interesu ljudi naše skupnosti, saj dajejo glas tistim, ki so najšibkejši in nimajo drugih mehanizmov pritiska, kot ga imajo druge, močnejše skupine, ki pogosto lahko marsikaj rešijo v zakulisju. Diskvalifikacija teh, ki so kritični in opozarjajo na anomalije v družbi ne koristi prebivalkam in prebivalcem. Ravno nasprotno je, diskvalifikacija način delovanja samodržcev in avtoritarnih vlad in strank, ki vse ki se z njenimi dejanji in politikami ne strinjajo, obravnava kot svoje sovražnike, saj smo to doživeli v času prejšnje vlade, kjer smo bili zaničevanja, diskvalifikacije in nespoštovanja deležni kar prebivalci na splošno, ker se nismo strinjali z načinom vodenja vlade prejšnje garniture. Predlagatelj spremembe zakona se tudi na način kriminaliziranja nevladnih organizacij tudi v vlogi opozicije poslužuje politike strahu in permanentnega netenja konflikta. Tujci, marginalizirani kulturniki, nevladniki so tarče skrajno desnih gibanj po celem svetu in tudi v Sloveniji, žal, ni nič drugače, gre za izjemno zavržno delovanje, ko se skuša na hrbtih najbolj šibkih ter z neprestanim širjenjem strahu in nezadovoljstva najprej razgraditi podsisteme te družbe, nato pa, ko bi bili ti razgrajeni, sebe prikazati kot rešitev ter si tako tlakovati vnovični vzpon na oblast. In tega nihče ne počne bolj odločno kot ravno SDS. To in s podobnimi sejami, s podpisi vseh svojih poslancev, tudi tistih, ki se v zadnjem času v javnosti predstavljajo kot nosilci nove, bolj sodelujoče politike in politike povezovanja. Sklad za razvoj nevladnih organizacij, ki ga sestavlja procent nerazporejenih sredstev iz dohodnine, ki jih državljanke in državljani Slovenije nismo namensko opredelili, je še kako potreben za vzdrževanje mreže nevladnih organizacij in prostovoljskih organizacij, ki so se tudi v nedavnih poplavah izjemno dobro organizirale in pomagale in še pomagajo ljudem na terenu. Ob vseh strukturah, ki jih ima država Slovenija vzpostavljene, tudi civilno zaščito, so prav društva, ki na javnih razpisih kandidirajo tudi za sredstva Sklada za razvoj nevladnih organizacij, predvsem prostovoljska opravila, izjemno delo v neposredni pomoči ljudem in občinam. Prvi prostovoljci, ki so prišli na teren pomagat, so bili posredovani prav s pomočjo nevladnih prostovoljskih organizacij. Prav tako je bilo v času epidemije covid marsikateri sistem, tudi domovi za starejše, kjer je bilo stanje najslabše, ko je prejšnja Vlada z ukrepi izolacije izjemno otežila delo in življenje v teh institucijah so bile nevladne organizacije tiste, ki so vskočile in zaposlenimi in prostovoljci opravljale nujna potrebna dela, da je bilo življenje ljudi, stanovalcev in tudi zaposlenih v teh institucijah čim lažje. Naj opozorim na izjemno pomembno razliko med SDS in gibanjem Svoboda, ki je v tem, da v SDS kritike medijev, nevladnih organizacij, podjetij naslovijo tako, da jih skušajo prevzeti, zamenjati ali uničiti.

V Svobodi se zavedamo, da potrebujemo delujoče in kritične, ne lažnive, kritične medije, nevladne organizacije in podjetja ter nimamo težav s tem, da nas kritizirajo, četudi večkrat neupravičene na podlagi širjenja lažnih novic, ampak to je cena, ki smo jo pripravljeni plačati, da bomo vsi prebivalci Slovenije lahko še naprej živeli v demokratični, odprti in svobodni državi. Dopuščanje in usklajevanje raznolikih interesov je težko, pogosto konfuzno, a na dolgi rok daje bistveno boljše rezultate in dela družbo bolj kohezivno kot pa politika trde roke, kot jo zagovarjajo naši politični nasprotniki iz opozicije.

Nevladne organizacije imajo torej pomembno vlogo v družbi, saj opravljajo delo, ki ga državne ustanove ne zmorejo ali nočejo in tako kot prostovoljni gasilci potrebujejo gasilske domove, gasilska vozila in opremo, koordinatorja ter izobraževanja in usposabljanja. Tako tudi druge nevladne organizacije potrebujejo institucionalno ogrodje, profesionalno jedro izobraževanja in usposabljanja. Temu je sklad za nevladne organizacije namenjen.

Pri govorjenju o silnih milijonih. Več kot 500 milijonov evrov naj bi bilo v zadnjih letih javnih sredstev, ki jih dobivajo nevladne organizacije letno je treba tudi povedati, da gre za različne organizacije, na primer organizacije, ki izvajajo osebno asistenco.

V letošnjih prvih 9-IH mesecih so te organizacije dobile 148 milijonov evrov za izvajanje zakona o osebni asistenci. Organizacije, ki tako in drugače pomagajo različnim vrstam invalidov in so zelo potrebne, Rdeči križ in Karitas, izobraževalne ustanove, na primer Zavod svetega Stanislava, svetega Frančiška, Zavod Antona Martina Slomška, Valdorfska šola, Nova univerza, Univerza v Novem mestu, športne organizacije, na primer Olimpijski komite, Smučarska zveza, Nogometna zveza Slovenije, košarkarska zveza. Ali jih ne potrebujemo? Več kot jasno je, da trditev SDS, da nevladne organizacije nimajo nobene dodane vrednosti, ne drži. Res je nasprotno. Jemanje sredstev nevladnim organizacijam je jemanje prepotrebne podpore ljudem, ki jo najbolj potrebujejo. Obenem gre za siromašenje javnega prostora, saj nevladne organizacije turistične, športne, humanitarne, zagovorniške v javni prostor prinašajo mnogotere dogodke, ki bogatijo ponudbo v vseh okoljih, sejmi, turistični dogodki, humanitarne aktivnosti, športne in kulturne prireditve, predavanja, tabori in še in še. Sklad za razvoj nevladnih organizacij je dobra naložba države in za nevladne organizacije nujna. Od leta 2018 je bilo iz sklada za sofinanciranje samo projektov Evropske unije namenjenih približno 8 milijonov evrov, s pomočjo katerih pa so te nevladne organizacije v Sloveniji pridobile več kot 230 milijonov evrov, ki so jih lahko porabile v Sloveniji za pomoč ljudem in za grajenje skupnosti. Iz sklada Vlada podpira tudi razvoj podeželja in športa. A SDS ne motijo organizacije, motijo le organizacije, ki promovirajo demokracijo, aktivno sodelovanje državljanov pri javnih zadevah, nadzoru nad politiko in funkcionarji, želijo sodelovati v razpravah in soodločati. Je to res tako zelo moteče, da jih je potrebno utišati za vsako ceno? V SDS hočejo, z nekaj posamičnih primerov, vse nevladne organizacije prikazati kot slabe. To je tako, kot če rečemo, da so zaradi nekaj slabih direktorjev in lastnikov vsa podjetja slaba ter da zato ne smemo več pomagati nobenemu podjetju. V luči bančne krize, kjer smo državljanke in državljani Republike Slovenije v proces reševanja bank prispevali milijarde, bi po logiki SDS banke torej morali kar ukiniti. Pa ni tako verjetno. Ker lahko tako razumemo, da bi v tem primeru večkrat prišlo do situacije, da bi prizadele številne zaposlene, ki bi v primeru propada podjetja na primer potegnili najkrajšo. Zakaj ne moremo razumeti po tem, da z ukinjanjem finančne podpore nevladnim organizacijam prav tako potegnejo najkrajšo ravni ravno posamezniki, ki pomoč najbolj potrebujejo. Za domnevne napake pri konkretni izvedbi enega od razpisov ne moremo vseh razpisov za nevladne organizacije in te organizacije imenovati za slabe, nekoristne ter jim odreči podporo. Tudi to je tako, kot da v primeru avtomobilske nesreče ne prepovemo vožnje z avti ali prepovemo prodajo teh.

Zaradi 10 milijonov evrov za nevladne organizacije se ustvarja velik problem. Zakaj? Da se ne govori o 5,65 milijardah evrov, ki so se jih pogosto kar po domače, brez ustreznih zakonskih podlag porabilo za protikoronske ukrepe. Na desetine, na stotine milijonov evrov se je porabilo za neustrezne maske in nepotrebno ali neustrezno zaščitno opremo, razdeljevalo denar skupinam in organizacijam, ki so blizu strankam SDS. In kdo je opozarjal na ta, po našem mnenju kriminal? Ravno nevladne organizacije, ki jim sedaj v SDS skušajo vzeti denar, ker je potrebno utišati tiste, ki si jih drznejo kritizirati.

Zaradi vsega navedenega v Gibanju Svoboda menimo, da je poskus ukinjanja Sklada za razvoj nevladnih organizacij za slovensko družbo škodljiv in zato predlagan Zakon o spremembi Zakona o nevladnih organizacijah po naše ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.