Hvala, spoštovana predsednica za besedo.

Lep pozdrav spoštovani minister, spoštovani državni sekretar, kolegi in kolegice!

Slovenijo so letos v avgustu prizadele uničujoče poplave in plazovi. Za obnovo, sanacijo in razvoj teh območij bodo potrebna znatna finančna sredstva. Vlada dr. Roberta Goloba je zaradi namena financiranja obnove in razvoja ustanovila Sklad za obnovo Slovenije, posegla v že obstoječe investicije, uzakonila dodatno obdavčitev gospodarstva in ostale dodatne obdavčitve za obdobje naslednjih petih let. Prav tako je uzakonila, da se uskladitev skupnega dohodka, olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2024 ne izvede, kar posledično pomeni manjše denarnice vseh zaposlenih.

Ministrstvo za finance med pripravo spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2023 z namenom financiranja obnove po poplavah in zemeljskih plazovih v avgustu 2023 sprejela navodilo, da morajo vsa ministrstva in organi v sestavi ministrstev znižati načrtovane odhodke za vsaj 4 %, glede na takrat že sprejeti proračun za leto 2024. Po drugi strani pa vlada dr. Roberta Goloba ni racionalizirala porabe za tiste nevladne organizacije, ki prejemajo znatna sredstva za projekte, od katerih ni nobene dodane vrednosti. Med obravnavo interventnega zakona smo v Poslanski skupini SDS predlagali, da se prekliče s koruptivnimi tveganji obremenjen razpis Ministrstva za javno upravo, zaradi katerega je odstopila ministrica Sanja Ajanović Hovnik. Sredstva pa naj se namenijo za odpravo posledic poplav in plazov avgusta letos. Sredstva za prej omenjen obremenjen razpis namreč prihajajo iz Sklada za razvoj nevladnih organizacij, v katerega se stekajo nerazporejena sredstva dohodnine, ki jo davčni zavezanci namenijo upravičencem po Zakonu o dohodnini. Pri dodeljevanju teh sredstev večinoma z redkimi izjemami pa ne gre za izvajanje aktivnosti, ki bi bile v prid ljudem. V Poslanski skupini SDS smo pri sprejemanju interventne zakonodaje zaradi letošnje naravne ujme med drugim tudi predlagali, da se sredstva enega odstotka dohodnine, ki jih ljudje v skladu z zakonom ne namenijo upravičencem in ostanejo za delitev takim projektom, od katerih ni nobene dodane vrednosti, namenijo za obnovo po naravni ujmi. Žal so bili zavrnjeni. Pri financiranju nevladnih organizacij. Vladajoča koalicija namenoma meša nevladne organizacije, od katerih ni nobene dodane vrednosti za ljudi, in predstavlja povladno levičarsko civilno družbo s tistim delom nevladnih organizacij, katerih delovanje pomeni dodano vrednost, kot so na primer Rdeči križ, Karitas, Zveza prijateljev mladine in ostali. Nevladne organizacije, ki so zbrane v iniciativo Glas ljudstva, so v času delovanja vlade dr. Goloba sprejela v povprečju okoli 1 milijon evrov mesečno, od nastopa vlade do 30. 9. letošnjega leta pa že 18 milijonov 761.660,39 evrov. Večinoma teh nevladnikov, z nekaj izjemami, pa ne najdemo na seznamu 6714 organizacij, ki so jim ljudje sami namenili en odstotek dohodnine iz proračunskih sredstev in sklada za delovanje nevladnih organizacij se torej financirajo nevladniki, ki jih ljudje ne smatrajo kot take. Očitno ni niti v njih delujočih, sicer bi namenili njihov delež 1 % dohodnine. Država sicer izdatno podpira delovanje nevladnega sektorja, O tem največ pove podatek, da so vse nevladne organizacije pred 20-mi leti prejele 166 milijonov evrov javnih sredstev, v zadnjem obdobju pa se je ta številka potrojila in presega preko 500 milijonov evrov. In prav je, da se vse, ki pomenijo dodano vrednost za posameznika in družbo podpira še naprej. Zato predlagamo, da se sredstva od katerih ni nobene dodane vrednosti namenijo za namene, ki gredo v prid ljudem. V naslednjem petletnem obdobju predlagamo, da se namenijo obnovi po poplavah in plazovih, ki so prizadele državo avgusta 2023. Predlagamo torej, da sredstva, ki jih davčni zavezanci niso neposredno namenili za financiranje splošno koristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, lahko, torej za tako imenovani nerazdeljeni del, in sicer za leto 2024 do 2028, namenil obnovi in sicer s prenosom na Sklad za obnovo Slovenije. Prav tako pa predlagamo spremembo načina financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij in sicer na način, da se sredstva dohodnine, ki davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošne koristi in namenov za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi v skladu z Zakonom, ki ureja dohodnino lahko po letu 2028 prenesel v državni proračun in ne v skladu za razvoj nevladnih organizacij.