Najlepša hvala.

Tisto vprašanje glede količin je v bistvu bolj tako, sestavljeno iz skrbi, kaj se dogaja z gospodarstvom, da ne prodamo več toliko količin pogonskih goriv, ampak verjamem, da nekje so odgovori, absolutno določen odstotek je tudi posledica ohlajanja gospodarstva, ampak ni pa to spet toliko tragično.

Zagotovo, še eno vprašanje imam, in sicer približno vem, kako se, mislim, vem, kako se sestavlja proračun in potem glasbene želje samih ministrstev. Jaz tukaj gledam te odstotke realizacije v prve pol leta in zlasti pri tistih operativnih ministrstvih, ki lahko veliko naredijo, lahko rečem, da imamo, recimo, delo, družino in socialne zadeve absolutno zasledujejo cilje, kar se tiče projektov imajo 50 odstotno realizacijo v prve pol leta, potem pa imamo nekatere same resorje - vem, da prihajajo računi z zamikom in da se jih ne da noter upoštevati -, ampak so pa recimo nekateri, kot je, kako je že ta solidarna prihodnost, pa tako naprej, to je pa tako primanjkovanje projektov bi jaz temu rekel ali pa še kakšne druge stvari, ki imamo v bistvu 20 odstotno realizacijo. Vem, da so, potem silni pritiski na Ministrstvu za finance ob tem, sem bil del tega, češ mi bomo do konca leta le vse porabili, ampak v bistvu, potem se vidi na koncu leta, da je kljub tem optimističnim besedam sama realizacija, potem je res vprašanje, če v prve pol leta narediš ti 20 %. Me pa boli, da je zlasti tudi pri razvojnih projektih, nekaterih takih pomembnih strateških projektih na teh resorjih v bistvu realizacija v prve pol leta bila tako bore slabo. So pa nekateri resorji, pač, ki so zasledovali svoje cilje in so pač, imajo 50 odstotno realizacijo in to je dobronamerno, ker najslabše je to, da potem ministrstva kljub temu, da pač se borijo za svoja finančna sredstva, ima, jih imajo rezervirana, da se potem tukaj ne porabi in potem pademo v nek GEP, brezvezen in je škoda. Tako da, tukaj bi, jaz upam, da bomo januarja, oz. marca meseca, ko bomo imeli, se pravi celoten, celotno realizacijo leta pred sabo, da bi bile te številke v bistvu med 90 in 100 ne pa, da bodo pač nekateri resorji se videli zlasti tukaj potem njihovo neučinkovitost, če ne porabijo finančnih sredstev, ki jih imajo na voljo. Ste pa bili potem velikodušni pri tem, ko ste jih v bistvu upoštevali skoraj vse in da bodo porabili toliko, kolikor so planirali, ne vem, eno leto dni nazaj. Tako, da hvala. To bo bolj komentar, ne samo vprašanje.

Tako, da… Če želite se lahko odzovete?

GOSPA (državna sekretarka MF): Jaz se z veseljem odzovem.

Seveda mi je jasno, da vam je jasno, saj ste bili na drugi strani, kako resorji planirajo in kako potem med letom načrti ne gredo vedno tako, kot si si zamislil, in potem seveda, ko si se tako zelo boril za pač ta denar, ga pa želiš za te svoje namene vsekakor porabiti, tako da zelo, zelo je zanimivo, verjetno tako na resorjih. Zagotavljam pa, da je zelo, zelo zanimivo na Ministrstvu za finance ob koncu leta, zato ker je vseeno zaradi pravilnika ob koncu leta. Potem minister za finance dobiva te vloge v soglasje kaj se, kaj bo prinesel v proračun, kaj ne bo prinesel z likvidnostnega vidika do konca leta. Komentar vašega opažanja pri posameznih resorjih je pa v bistvu odgovor zelo preprost. Eni resorji imajo ogromno javnih zavodov in jim izplačujejo vsak mesec plače in če izplačujejo vsak mesec plače je to zelo, zelo potem predvidljivo in se zelo linearno v bistvu uporablja. Tako da, Ministrstvo za delo je sigurno eno od tistih, ki ima plače za svoje javne zavode in transfere posameznikom in gospodinjstvom. To so mesečne pravice in to se v bistvu dogaja res zelo linearno. Bistveno manj linearno je pa življenje tistih ministrstev, ki imajo večinoma investicije. Ker ste ravno izpostavil Ministrstvo za solidarno prihodnost, oni so imeli letos ogromno investicijskega denarja na voljo, se pravi, integralnega denarja, niti ne evropskega. Mislim, to je tudi pomembno. Ker so se v bistvu zaradi načelno, zaradi energetske krize pa zaradi višje inflacije so se v bistvu potem investicije bistveno podražile, potem je prihajalo do težav, je prihajalo do seveda želje po višanju vrednosti posameznih projektov. Denarja je bilo na voljo omejena in enaka količina, tako da tu potem so bile kar stiske oziroma je bilo treba pogledati vsak projekt posebej, kako kaj, kaj, katere gre, katere ne gre in kako se izvršuje. Kot rečeno, dejstvo je, da je glavna gradbena sezona je poleti. Tako da, kar se tiče investicij, če gledamo življenje Tako da kar se tiče investicij, če gledamo, je življenje v državnem proračunu res skoncentrirano, niti ne na samo na drugo polovico leta, ampak bi dejansko rekli tudi na zadnji kvartal, zato ker tudi za evropske zgodbe, ki jih ne izvajajo v vseh ministrstva, ker ta denar, ki ga ministrstva recimo razdeljujejo, gre tudi seveda privatnim podjetjem, gre seveda občinam in oni imajo situacije, oni zbirajo, recimo občine plačujejo račune in potem kasneje pripeljejo te zahtevke, tako da tudi zato je v bistvu ta zadnja četrtina leta je bistveno bolj obremenjena in ti računi dejansko, ko jih pregledajo potem na resorjih, šele pridejo v izplačilo v državni proračun, zato je v bistvu se potem tudi en del upravičeno, en del pa ne povsem upravičeno ustvarja percepcija v javnosti, da se na koncu pa res čisto vse do zadnje vrstice, ker je dinamika taka kot sem omenila, nasploh pa, tega pa tudi ne bi rada pozabila omeniti, da eni resorji morajo pa izvesti razpise, in če imaš ti razpise, pa potem rabiš podpisati pogodbe, pa potem rabi prejemnik razpisa porabiti tisti denar in poslati račun, itn., tako da je v bistvu potem to tudi dodaten razlog, da je glavnina torej računov, odredb, izplačil, zdaj v zadnjem kvartalu, celo v zadnjem mesecu in verjemite, da kdor bo delal prav do 29., da bo to direktorat za proračun, direktorat za računovodstvo, uprava za javna plačila, da se bodo vse te, da se bo večina teh računov dejansko izplačala še v letošnjem letu, tako da mi dejansko potem koncu upamo, da te vsebine, ki jih spuščamo skozi, da so tisti ta pravi, ta pravi nameni in da skušamo tudi kakšnega takega, ki pa ni najbolj učinkovit, itn., da ga pa vseeno skušamo tudi ustaviti.

Hvala.