Najlepša hvala.

Sedaj odpiram razpravo in prijave k besedi. Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Okej.

Potem imam jaz samo kratko vprašanje, gospa državna sekretarka, in sicer najprej glede rasti cen energentov prehrane in tako naprej, se pravi, blaženja draginje. Namenjenih je bilo 942 milijonov evrov, do 30. junija 2023 je bilo realiziranih 231,8 milijona evrov, se pravi, tukaj je ta razlika. Se pravi, mislim, da je bilo realiziranih torej pač mnogo manj sredstev od načrtovanih, pa me zanima, zakaj. Ali ste vmes ocenili, da draginja ni takšen problem, in so potem tukaj sredstva za draginjo bila pač neizplačana v manjši obliki.

Tukaj bi se še ustavil pri tej interpretaciji, na kakšen način lahko mi v bistvu inflacijo brzdamo. Jaz razumem, da vsi si želimo imeti usklajevanje plač, socialnih prejemkov in vsega z inflacijo, ampak vprašanje je, koliko bomo pri tem potem učinkoviti. Zdaj, če se čisto realno pogovarjamo, eno je populizem, drugo pa je, če se realno pogovarjamo zaradi tega, ker zmanjšanje potrošnje na ta način se pač ne bo zgodilo. Druga stvar, ki me zanima, so evropska sredstva. Tukaj piše, da je bilo v sprejetem proračunu, se pravi z evropskimi sredstvi, da je bil realiziran presežek v proračunu za 143 milijonov evrov. Plan celotnega leta je 725 milijonov evrov. Tukaj bodo veliki odkloni, če jaz prav razumem. Jaz vem, da se pač decembra meseca izdaja računov, zlasti na Ministrstvu za infrastrukturo, okolje in prostor, da se v bistvu ustvari skoraj 30 ali pa 20 % vsega, zaradi tega, ker prihajajo računi tudi z zamikom. Ampak tukaj me zanima realna situacija, se pravi, v prvega pol leta smo počrpali za dobrih pet, ne vem, približno za 25 % evropskih sredstev od planiranih 725 milijonov evrov. Torej je bilo v prvega pol leta 143,7 milijona evrov. Se pravi, tukaj prihaja tudi do tega velikega odklona.

Še ena stvar, in sicer mislim, da imate graf… Aha, na deveti strani je graf gibanje prodaje količin bencina, dizelskega goriva, kurilnega olja v obdobju januar-junij v letih 2022 in 2023. Pa me zanima, če jaz pravilno razumem, je v letošnjem letu bencina, kurilnega olja, se pravi pogonskih goriv tudi za industrijo, podjetništvo, prodano manj. Pa me zanima, se pravi, tukaj je enota 230.000 / oglašanje iz dvorane/, 230 milijonov, ja, medtem ko leto dni prej 280 milijonov, se pravi, 50 milijonov evrov manj. Pa me zanima, ali ste tukaj naredili kakšno analizo, na podlagi česa je ta poraba manjša? Ali to pomeni, se pravi, ohlajanje gospodarstva, manj prevozov, se pravi, da prevozniki manj ustvarijo? Se pravi, tukaj se nekaj je zgodilo. Ali je to kakšen pokazatelj ali je samo, ne vem, statistični odklon, ker se mi zdi malo velika številka za samo statistični odklon. Pa me zanima, ali imamo kakšen odgovor na to, zakaj se je v bistvu to dogajalo. Zaradi tega, ker mene recimo, ne vem, nek sektor prevozništva večkrat opozarja - pa to ni kritika, ampak samo tako, opozorilo -, da najprej se začne ohlajanje gospodarstva, industrije pri prevozih, kajne, zaradi tega, ker če nekdo, pač neko podjetje, ki je izvozno naravnano in ima slovenskega prevoznika, ga ne uporabi več, se najprej vidi to pri samih prevozih. In to se vidi na prodaji, v tem primeru pogonskih goriv.

Glede trošarine, samo še ena stvar. V prvi polovici leta je bilo realiziranih slabih 800 milijonov evrov prihodkov od trošarin, kar je v bistvu 20 % več kot v prvi polovici lanskega leta, pomeni to skoraj 50 % načrtovanih prihodkov iz tega naslova. Se pravi, tukaj smo skladni z vsem, kajne. Ampak tukaj noter še ni upoštevanja dviga trošarin na tobačne izdelke, pa še drugih trošarin, ki jih je Vlada dvignila v tem obdobju, zaradi tega, ker nekateri opozarjajo, z dvigom trošarin do ene meje gre okej, tudi kar se tiče tobačnih izdelkov, zaradi mene ni težave, lahko se to dvigne še več, ampak vprašanje je pa, kakšen bo potem končni efekt tega. In bo zelo zanimivo spremljati potem zadnje tri mesece, ali smo več dobili ali pa v bistvu manj zaradi tega, ker tukaj je tudi problem potem sivega trga. Jaz sem bil nedavno v tujini, pa vam povem, da Slovenci, ki gredo v tujino, kjer so, recimo, tobačni izdelki pa še kakšne druge stvari, toliko cenejše zaradi trošarinske politike, recimo to, kar pospešeno uvažajo v Slovenijo. In tukaj je treba samo pri dvigu trošarin imeti to simetrijo, ali bomo res pobrali več davka ali bomo samo okrepili sivo ekonomijo oz. črn trg v tem delu.

Torej, hvala za to predstavitev in pripravljeno poročilo. Jaz v bistvu imam samo ta vprašanja, ki se tičejo zlasti evropskih sredstev, pa na drugi strani tega grafa, kaj se dogaja z industrijo, zaradi tega, ker vidimo, da tam je za 50 milijonov manj prodanih pogonskih goriv. In kot sem dejal, draginja, mislim, da je še vedno rak rana Ministrstva za finance ali pa, ne vem, celotne države, zaradi tega, ker je naša inflacija trdovratna in zapletena je ta situacija.

Hvala.

GOSPA (državna sekretarka MF): Ja, hvala lepa za ta vprašanja.

Torej, če se lotim najprej energetike. Ko smo jeseni pripravljali prvo verzijo, oz. drugo verzijo proračuna, se je ta energetska kriza ravno nekje razplamtevala, tako da nismo imeli občutka prav zelo dobrega, koliko bi lahko znašali ukrepi. Takrat je Vlada te ukrepe že predvidevala in zato je v tisti prvi proračun, ki ga je Državni zbor sprejel jeseni 2022, načrtovala za milijardo 200 te, bomo rekli, rezerve, energetske rezerve, potem ko je sprejela ukrepe, ko je postavila, ko je Vlada postavila pravila, kdo se lahko prijavi in nad katero ceno, v bistvu, kje se zameji po posameznih energentih, se pravi na elektriki, na zemeljskem plinu in tako naprej. na zemeljskem plinu in tako naprej. So enostavno podjetja ena, so dala pač vloge na Ministrstvo za gospodarstvo. Za nas, za gospodinjske odjemalce je bil pač zajem drugačen, nismo niti čutili na položnicah te cene in se in se poračunava na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo in zato v bistvu ti računi in na MOPE prihajajo vsak mesec - ta razlika med dejansko ceno in zamejeno ceno. Zato v bistvu ta poraba se je v končni fazi izkazala za nižjo, kot je bila načrtovana. Kot rečeno, z rebalansom smo to rezervo že znižali na 942 milijonov. Omenil ste sam koliko je bila poraba do polletja, ker seveda računi za elektriko, za plin itn. hodijo celo leto bo kot sem tudi že v uvodu omenila, bo tega nekje, zdaj ocenjujemo, porabo do konca leta nekje 590 milijonov evrov, ker so bili v bistvu izplača poleg, torej pomoč gospodinjstvom, oz. kapica za gospodinjstva. Za male poslovne odjemalce, za podjetja, so bili v bistvu izplačane pomoči tudi kmetom, tudi draginjski dodatki za otroke, solidarnostni dodatek za odpravo energetske revščine, itn. Tako da v bistvu ta ukrep še vedno traja in se bo v bistvu podaljšal tudi v prihodnje leto, tako da to v bistvu glede energetike še ni končni račun, ki je bil izstavljen državnemu proračunu.

Drugo ste spraševali, to me vedno vprašate, kaj bo z inflacijo oziroma kako se Vlada loteva boja z inflacijo? Tu vam ne morem postreči z nobenim novim odgovorom. Inflacija je dolgotrajna, je trdovratna. V bistvu posledica je štirih let vodenja izjemno ekspanzivne, tako denarne kot fiskalne politike. Vi veste koliko denarja je bilo tudi javnega, torej v obtok spravljenega v vseh teh letih in ta denar zdaj tukaj je. In ker je količina dobrin še vedno omejena je, potem količina denarja, ki je v obtoku, generator dodatne inflacije. Lani jeseni je Evropska centralna banka začela voditi zelo restriktivno denarno politiko, kar pomeni, da je začela višati obrestno mero, pomeni, da je začela višati ceno denarja, kar pomeni, da morajo biti v bistvu s podjetniškega vidika morajo biti investicije zdaj bolj donosne, da se pač podjetja sposojajo denar in je to pač eden od načinov za krotenje inflacije. Drugi pa je, da mu potem sledi vlada, da tudi vlada ne vodi preveč ekspanzivne fiskalne politike. Ekspanzivna fiskalna politika pomeni pač spet dodajanje javnega denarja v obtok, kar je pa v bistvu zdaj v trenutni fazi zelo težko, zato, ker imamo na eni strani zaključujemo preteklo kohezijsko obdobje, kar pomeni, da je veliko javnih investicij. Na drugi strani je štartal načrt za okrevanje in odpornost, ki poleg reform in ukrepov v bistvu dejansko pomeni tudi dodatno trošenje denarja, kar pomeni, da je tudi ta denar v obtoku. In seveda želi Vlada pomagati najranljivejšim s temi draginjskimi dodatki. Pri tem je pa seveda tista umetnost, da splošni ukrepi so najlažji, najdražji, najmanj učinkoviti. Ciljani ukrepi so težji, je treba najti tiste prave, da bi pač ta pomoč, da bi bila selektivna in da bi bila ta poraba javnih sredstev na eni strani učinkovita in na drugi strani ne preveč inflatorna. Tako, da Vlada se, se trudi. Kot sami veste, je želela tudi brzdati inflacijska pričakovanja na ta način, da se ne bi ustvarjala torej in da se ne bi izvajala indeksacija v 100 % višini inflacije, ker pač ene te inflacijske klavzule imamo v nekaterih torej kategorijah javnih izdatkov jih imamo vpeljane. Tako da, tu je zelo, zelo tanek, tanka linija, bomo rekli, kako pomagati, koliko pomagati, komu pomagati. Vlada se pač na svoje načine s temi ciljanimi ukrepi trudi. Zdaj, glede evropskih sredstev, to vprašanje sem vsekakor pričakovala. Zdaj, statistika, ki sem jo jaz povedala 143 milijonov, da smo bili neto prejemnica, to pomeni enostavno, da se primerja koliko smo v EU vplačali in koliko smo iz EU dobili. Seveda je bil načrt do konca leta višji. In kot nedvomno veste, bomo dejansko zdaj proti koncu leta dobili glavnino teh evropskih prihodkov. Zaenkrat smo na 821 milijonov od načrtovane 1,4 milijarde. 2 dni nazaj smo dobili 24 milijonov predplačila za RepowerEU, se pravi, 5. poglavje iz načrta za okrevanje in odpornost, ta teden smo dobili 100 milijonov iz solidarnostnega sklada, to je bilo v bistvu nepričakovano oziroma na začetku leta oziroma, ko smo sprejemali proračun seveda tega nismo načrtovali, tako da v samo bilanco prejetih EU sredstev bo to tudi šlo in pa, se pravi v prav v zadnjem tednu decembra dobimo še glavnino, torej ta obrok iz načrta za okrevanje in odpornost, načrtujemo, da bo dobrih 230 milijonov nepovratnega dela in pa dobrih 300 milijonov še posojila, potem smo pa tudi v Bruselj ta teden ponovno poslali zahtevke iz evropske kohezijske politike. Tukaj bi pa rada povedala, da smo praktično na robu, da kar se je dalo počrpati, bomo letos počrpali. Je pa dejstvo, da si Evropa kot tudi vsa dosedanja leta zadrži en del evropskih sredstev kot neko rezervo, da preveri, če je potem država pravilno in v skladu z operativnim programom porabila evropska sredstva iz naslova kohezijske politike, tako da bomo v bistvu ta ostanek bomo potem dobili ali v letu, najverjetneje šele leta 2025, ko bodo ti zaključni računi pripravljeni in pregledani s strani Evropske komisije, tako da tisto, kar bo letos striglo iz naslova EU bodo predvsem izdatki za novo kohezijo, se pravi za obdobje 2021-2027, ampak tukaj je z vidika proračuna v bistvu nevtralna bomo rekli transakcija, zato, ker pač denar ni bil porabljen, potem tudi prihodkov ni bilo in bodo ti prihodki se prestavili v prihodnje leto. Tako, da ta bilanca evropskih sredstev se bo v prihodnjih dveh tednih oziroma še v teh osmih delovnih dneh, kolikor jih je ostalo do konca leta, se bo še bistveno izboljšala. To vprašanje moram povedati, da to me pa je malo presenetilo, tako da to glede trošarin oziroma teh prodanih količin, vam pa ta hip ne znam odgovoriti, bomo pogledali. Dejstvo je, da so bile lani, vi ste sicer zdaj spraševali o količinah, dejstvo je, da ko pripravljamo proračun seveda izhajamo iz obstoječih trošarin in jih povlečemo naprej iz obstoječih količin, tako da tisto, kar se že ve, recimo, če imamo v načrtu dvig trošarin na tobak ali pa tako, to potem nekako pri preračunih upoštevamo. To je vedno izhodišče, glede teh količin, ko ste spraševali, bi pa morala bolj natančno pogledati, s to analizo nisem seznanjena, verjamem, da kolegi, ki to gledajo, da to spremljajo. Bi pa vseeno poudarila, da pri trošarinah je nekaj tudi bilo lani. Saj smo tudi to vam napisali tule v poročilo, da so bili odlogi, torej odlog plačila iz lani na letos, tako da v bistvu ta znesek, ki se potem v denarnem toku prikaže ni nujno potem enak tudi čisto obračunu, ker gre pri, eden od večjih zavezancev je zaprosil za odlog in ga je dobil in, in posledično ti obroki potem pridejo, pridejo noter letos.

Toliko. Hvala lepa.