Najlepša hvala.

Gre za predlog uredbe, ki uvaja zahteve za celoten življenjski cikel embalaže z namenom trajnostnega ravnanja z odpadno embalažo. V bistvu gre za drugi predlog, ki po stilu sledi Uredbi o baterijah, ki v odpadkovno zakonodajo uvaja elemente preprečevanja odpadkov oz. krožnega gospodarstva. Če pogledamo vsebino členov, se to odraža v tem, da je pravzaprav večji del uredbe, ne vem, skoraj dve tretjini členov se v bistvu tiče pogojev za dajanje na trg, ne pa določanju ciljev v zvezi z odpadno embalažo. In na ta način se bo najverjetneje odpadkovna zakonodaja na vseh področjih bolj usmerila v to, da prihaja do preprečevanja odpadkov. To se odraža skozi vsebine same uredbe.

Če poskušam strniti nekako v štiri stebre. Prvi steber so zahteve glede trajnosti. Tukaj se te zahteve in cilji nanašajo na celotni življenjski cikel, torej ne zgolj zbiranje in predelavo, določa se vsebnost snovi v embalaži, določa se minimalne vsebnosti recikliranih materialov v plastični embalaži. Določa se obveza, da se z 2030 daje na trg samo še takšno embalažo, ki je zasnovana na načine, da jo je mogoče reciklirati, da mora biti embalaža primerna za kompostiranje, določajo pa se cilji glede zmanjšanja količine embalaže in določbe glede uporabe oz. odvračanja od uporabe embalaže za večkratno uporabo in spodbujanja embalaže za ponovno polnjenje.

Drugi steber določa ravnanje z odpadno embalažo. Tukaj se razširjajo določila proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Ta proizvajalčeva razširjena odgovornost, ki že izhaja zdaj iz Direktive o odpadkih in tudi aktualne zakonodaje glede embalaže, ampak se ta določila precej, precej bolj krepijo, pravzaprav se prenaša sistem iz Direktive o odpadkih v posamezne tokove, v tem primeru v odpadkovno, v uredbo, ki se tiče embalaže. Določajo se cilji zbiranja, obdelave in recikliranja odpadne embalaže ter ukrepi za zmanjšanje njenega nastajanja.

Kot tretji steber, označevanje in informacije. Določajo se enotne zahteve za označevanje embalaže, informacije o njeni sestavi, možnosti, informacije o možnostih večkratne uporabe ter informacije v zvezi z ravnanjem z odpadno embalažo. In nenazadnje, krepi se elektronska izmenjava informacij, torej, gre za elektronsko izmenjavo med organi za nadzor trga.

V stališču, ki je pred vami, Slovenija podpira cilje Predloga uredbe o embalaži in odpadni embalaži, poudarjamo pa potrebno po skrbnem premisleku glede posameznih določb in njihove uskladitve z nacionalnimi interesi ter obstoječo zakonodajo. Izhajamo iz ciljev glede varnosti hrane in okoljske zaščite, kar še posebej v povezavi s predvidenimi določbami glede odprave embalaže za večkratno uporabo oziroma glede uvajanja embalaže za večkratno uporabo. Hkrati poudarjamo potrebo po uravnoteženih rešitvah, ki zmanjšujejo uporabo plastičnih vrečk, ampak ne ogrožajo ciljev zmanjševanja odpadne hrane. Zagovarjamo tudi uravnotežene rešitve, ki hkrati spodbujajo trajnost, varnost hrane in gospodarsko konkurenčnost. Pri rešitvah, ki jih uredba določa za zmanjšanje nepotrebne embalaže in spodbujanje ponovne uporabe in recikliranje pa izražamo skrb tudi glede potrebne predhodne izvedbe natančne analize nekaterih učinkov uveljavitve okoljskih načel. Vsebinsko se to v sami uredbi nanaša na to, da smo že predlagali in še vedno zasledujemo nekatere dopolnitve besedil, usmerjene v večjo javnost in izvedljivost, da pazljivo obravnavamo določitve meril za preprečevanje odpadkov. V zvezi s tem bi poudaril zahtevo po več fleksibilnosti oz. izjem glede ciljev ponovne uporabe za t. i. take away papirno embalažo, kjer se je število izjem že nekoliko povečalo glede na predlog komisije, računamo pa, da se bo še. Zagovarjamo pa tudi uskladitev, še nadaljnjo uskladitev s področno zakonodajo. Se pravi, predvsem gre za določbe, ki bodo predvsem za cilj zmanjšanja potrebnih administrativnih bremen za izvajanje zahtev in nenazadnje tudi se zavzemamo za določitev realnih ciljev. Zavedamo se, da morajo cilji biti ambiciozni, vendar hkrati želimo, da bi bili cilji tudi realni in izvedljivi.