Hvala za besedo, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lep pozdrav tudi vsem ostalim prisotnim!

Ta delegirana direktiva, ki je pred vami, je relativno tehnični akt. Za kaj se gre? V Evropi imamo tako imenovano računovodsko direktivo, ki daje pooblastila Evropski komisiji, da vsakih deset let preveri stopnjo inflacije in glede na stopnjo inflacije korigira tako imenovane finančne vrednosti, gre za aktivo in gre za letni promet, ki so pomembne za razvrstitev podjetij mikro, srednja velika in trenutna številka je iz leta 2013, ko je komisija to preverjala leta 2019, inflacija je bila zelo nizka in se niso odločili za spremembo. To je pomembno, ker tovrstna sprememba povzroči spremembo zakonodaje v vseh 27. državah, ko so pa zdaj nazadnje preverjali, pa je bila inflacija občutna. Desetletna inflacija znotraj evrskega območja je bila nekaj čez 24 %, znotraj območja 27. držav članic pa nekaj čez 27%. To je potem privedlo do odločitve, da je komisija sprejela delegirano direktivo - to je dosti običajen pravni mehanizem, redko se uporabi - in s katero predlaga, da se aktive in vrednosti letnega prometa povišajo za 25 %. Direktiva, v kolikor ne bo nasprotovanja držav članic začne veljati 17. 12. Mi predlagamo, da se strinjamo s tovrstno direktivo, tudi vse ostale države članice se strinjajo. V kolikor začne veljati, jo lahko države članice v praksi uporabljajo od 1. 1. 2024, v praksi pomeni, da poslovna poročila, ki jih vse gospodarske družbe morajo oddati, bodo za leto 2024 seveda, ki bodo narejena leta 25, že upoštevala novo razvrstitev. Lahko države članice tudi naredijo zamik do enega leta, ampak mi jo bomo uporabljali takoj, ker nekoliko pomaga podjetjem. Tisto, kar je mogoče dobra novica, ker smo v fazi zadnje spremembe Zakona o gospodarskih družbah, ki je pred dobrim mesecem zaključila javno obravnavo, torej ZGDM že poznali. To odločitev, smo že kar v predlog spremembe zakona, ki je v tem trenutku zaključil javno obravnavo že vključili te spremembe. Tako da, zaradi tega ne bo potrebno spreminjati našega, torej državnega zakona o gospodarskih družbah. Ta zakon predvidevamo, da bo Vlada sprejela v prvi polovici naslednjega leta, verjetno že prej, tako da bo delegirana direktiva čisto pravočasno sprejeta. Sedaj pa v praksi, recimo, kaj to pomeni? Recimo če pogledamo po trenutnih kriterijih, to poznate, so trije kriteriji: letni promet, aktiva in število zaposlenih. Je v Sloveniji, če opazujemo recimo nekaj čez 70000 gospodarskih družb, ki oddajajo na AJPES letna poročila, jih je približno 83 % v skupini mikro, recimo teh največjih je pa 0,8 %, to so podatki za leto 2022. Če bi zdaj novo razvrstitev dali na leto 2022 pa ne bo čisto ista 2023, ker kljub vsemu bo realizacija narasla, bi se število mikro podjetij povečalo iz 83 na 85, recimo. Najbolj občutno pa bi padlo po teh merilih število velikih podjetij iz 0,8 na približno 0,4. Ali ima to kakšen praktični učinek? Če ne bi bilo trajnostne direktive zelo velikega praktičnega učinka ne bi bilo. Vsa podjetja morajo pripravljati letna poročila, res pa je, da čim večje podjetje tem bolj so zahtevna ta poročila, ampak ni neke bistvene razlike. Pri trajnostni direktivi, ki pride sedaj z zakonom M pa v bistvu podjetja, ki so v skupini velika podjetja pa morajo letno pripraviti, oz. inkorporirati v svoje letno poročilo tudi t. i. trajnostno, to je določitve Evropske unije in po trenutni razdelitvi bi takšnih podjetij bilo približno 450. Sedaj, ko se meja finančna spreminja jih bo nekoliko manj - ni pa točno cene zato, ker ne vemo rasti v tem letu.

Torej, Vlada predlaga spoštovanemu odboru za evropske zadeve, da se strinjamo s to direktivo, ki je v resnici v pomoč podjetjem.

Hvala.