Ja, spoštovani!

Pred vami je Poročilo o upravljanju z javnim dolgom Republike Slovenije 2022, to je poročilo, ki ga dobro poznate, ki ste ga lani izjemno pohvalili - ne samo poročilo, ampak tudi upravljanje z javnim dolgom. Zdaj, kar se letos tiče, bi vam rada povedala, da se je pač zgodila ena nerodnost, neodvisno eksogena spremenljivka za Ministrstvo za finance. Vse nominalne številke, ki so v poročilu, so pravilne, vse relativne, ki se nanašajo na BDP, so pa nepravilne. Razlog poznate. Tako da poudarki, ki so, ki bi vam jih rada pač povedala, je, da je vsebuje torej vse podatke o izvedbi programa financiranja državnega proračuna za lani, potem podatke o zadolževanju pravnih oseb javnega sektorja, podatke o dolgu sektorja država po metodologiji presežnega primanjkljaja in dolga ter podatke o izdanih poroštvih Republike Slovenije.

V letu 2022 se je Republika Slovenija za potrebe financiranja državnega proračuna zadolžila s kratkoročnimi in dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji, se pravi, gre za državne obveznice in zakladne menice, v skupni višini 3,15 milijarde evrov za potrebe upravljanja z dolgom, se pravi, gre za predčasno financiranje in zamenjave obveznic. Smo pa izdali 1,7 milijarde novih obveznic. Dolg državnega proračuna je na dan 31. 12. znašal 37,8 milijarde evrov oz. 64 % BDP in, kot rečeno že pri prejšnji točki, se je povišal v koledarskem letu za milijardo 971 milijonov. Kot rečejo moji kolegi, so se parametri, riziko metrike portfelja so se izboljšali, se pravi, to pomeni, da je portfelj, v bistvu da je manj tvegan. Povprečni čas vezave dolga se je zvišal, znaša 10,1 ena leta, 10 let, se pravi, povprečna obrestna mera portfelja celotnega dolga pa se je znižala na 1,7 %. Tehtana povprečna obrestna mera novo izdanega dolga v evrih je lani znašala 1,16 %. Kakšna razlika do tukaj, kjer smo, kjer smo zdaj, eno leto kasneje, zaradi vodenja pač drugačne denarne politike. Tehtana povprečna obrestna mera novo izdanega dolga brez upoštevanja zakladnih menic je znašala 1,44 %, povprečna ročnost do zapadlosti novo izdanega dolga pa 14 let. Se pravi, to pomeni, da se je Slovenija zadolževala po fiksni obrestni meri za relativno dolgo obdobje. Plačilo obresti je lani znašalo 655 milijonov evrov oz. 1,1 % BDP, kar je za 72 milijonov manj kot v preteklem letu. Če se pa primerjamo z letom 2014, ko so bili pač nominalno najvišji izdatki za obresti, takrat so znašali milijardo 83 milijonov, so pa v bistvu zdaj lani manj kot, so bili za več kot 400 milijonov nižji, je toliko več fiskalnega prostora za druge namene. Relevanten kriterij zadolženosti države je torej dolg sektorja država, izražen v BDP. V poročilu, kot rečeno, imamo navedeno, da je nominalno dolg znašal 41 244 milijonov, se pravi 41,2 milijardi ali 69,9 BDP, kar je napačno prevedeno na nov, na nov BDP je to 72,3 glede na revidiran BDP. Se pravi, je bil dolg sektorja države konec lanskega leta 72,3 % BDP, ampak v vsakem primeru se je na konec leta 2021, se je znižal za, zdaj se je pač za 2 odstotni točki. Znotraj dolga celotnega sektorja država je seveda dolg državnega proračuna največ..., bistveno največji delež, 94 %, druge enote so bistveno manj zadolžene. Dolg sektorja države se je tako kot v Sloveniji tudi v drugih državah znižal, se pa Slovenija uvršča nižje od povprečja držav. Povprečje držav EU je 84 % BDP, evrskega območja je 92, Slovenija, kot rečeno, dobrih 72. Kar je za dolg zelo pomembno, je seveda bonitetna ocena Slovenije. Srednjeročna strateška usmeritev in prizadevanje ostaja, da se zaradi zahtevnih ekonomskih in fiskalnih okoliščin dosežene bonitetne ocene tudi seveda ohranijo. Po, po Standard & Poor's imamo AA-, Fidge imamo A, po Moody's imamo A3 in povsod imamo v bistvu stabilne, stabilne obete. Potem imamo pa še dolg pravnih oseb javnega sektorja, leta, konec leta 2022 je znašal 4,3 milijarde evrov oz. 7,3 % BDP in je praktično nespremenjeno glede na preteklo leto.

V letu 2022 je bilo izdanih za 292 milijonov evrov državnih poroštev, vsa na podlagi Zakona za obveznosti iz naslova kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti na organiziranih trgih električne energije ter emisijskih kuponov, in obveznosti iz nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga EU, in sicer za omejevanje energetske krize. Unovčenih je bilo 0,1 milijon državnih poroštev, izterjanih je bilo 1,2 milijona, tako da stanje državnih poroštev se je do konca leta 2022 znižalo za 198 milijonov evrov na 4 milijarde in pol oz. 7,7 % BDP.

Toliko za uvod. Z mano je tudi direktor zakladnice, tako da, če imate kakšna konkretna vprašanja, sva vam na voljo.

Hvala.