(Maja Bilbija, Računsko sodišče.)

Lepo pozdravljeni!

Gospod predsednik, hvala za besedo.

Mogoče čisto na kratko da predstavim revizijo državnega proračuna. Gre za obvezno revizijo, vsakoletno revizijo, v katero katera časovnica, izhaja pa iz Zakona o javnih financah. Se pravi, ta časovnica je zelo napeta, z aktualnim proračunom začnemo že tisto leto koncem leta in nadaljujemo to revizijo vse do naslednjega leta. Približno meseca junija izdamo osnutek revizijskega poročila, tako da končamo revizijo pri naših revidirancih, potem pa je postopek pravnega varstva julij, avgust. In koncem avgusta, tako je bilo tudi za proračun 2022, izdamo končno poročilo. Vključenih je v tej zadnji reviziji 19 revizorjev, to je približno četrtina naših revizorjev Računskega sodišča. Nobeden od oddelkov, jih imamo 6, nima 19 revizorjev, tako da se zavedamo, kako obsežna je ta revizija. Toliko na kratko.

Tako kot vsako leto je bil tudi predmet te revizije revizija predlog zaključnega računa proračuna in pravilnosti izvrševanja proračuna za leto 2022. Torej sta bila cilja dva: izrek mnenja o predlogu splošnega dela predloga zaključnega računa, ta seveda obsega vse tri bilance (bilanco prihodkov, odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb in račun financiranja), in drugi cilj, izrek mnenja o pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2022. Predhodno izvedemo vzorčenje in na podlagi vzorčenja so bili revidiranci Vlada Republike Slovenije, posamezna ministrstva, vladne službe. ter tudi ena upravna enota. Na ta način smo zajeli 81 % populacije.

Zdaj pa glede izreka mnenja in ugotovitev. Že državna sekretarka jih je predstavila mogoče malo bolj podrobno. Računsko sodišče je v reviziji državnega proračuna izreklo pozitivno mnenje o predlogu splošnega dela zaključnega računa. Čisto na kratko to pomeni, da ugotovljene napake pri izkazovanju prejemkov in izdatkov niso bile pomembne in mnenje s pridržkom o pravilnosti izvrševanja državnega proračuna. Še vedno ostaja očitek glede precejšnje razlike med načrtovanimi in realiziranimi sredstvi iz sredstev EU. V letu 2022 so namreč prejeta sredstva iz EU znašala 257,4 milijona evrov, kar je 237,9 milijonov evrov manj, kot je bilo načrtovanih sredstev iz tega naslova z rebalansom proračuna. Ker pa je bilo v proračun Evropske unije vplačanih 729,5 milijonov evrov, izkazuje Republika Slovenija neto proračunski presežek v znesku 227,9 milijonov evrov. V primerjavi z letom poprej je ta znesek vseeno nižji za 90,4 milijone evra.

V revizijskem poročilu je Računsko sodišče ponovno opozorilo, da izjeme od okvira računovodskega poročanja v področnih zakonih lahko pomembno vplivajo na popolnost in preglednost v zaključnem računu državnega proračuna. Prav tako ostaja očitek, da so v letu 2022 javni zavodi s področja zdravja, kulture, izobraževanja in institucionalnega varstva za starejše, v svojih poslovnih knjigah najemnine še vedno izkazovali kot svoje prihodke in jih niso nakazali v državni proračun. In tako kot lani ponovno Računsko sodišče opozarja, da Vlada še vedno ni določila podrobnejših kriterijev za določitev plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem, zaradi česar se predpisana dajatev tudi v letu 2022 ni vplačevala v državni proračun.

V delu, ki pa se nanaša na pravilnost izvršitve državnega proračuna, je Računsko sodišče poleg preveritve izplačil na podlagi vzorca seveda upoštevala tudi prejete pobude in dodana zaznana tveganja. Nepravilnosti je odkrila pri izplačilih iz splošne proračunske rezervacije, na področju plač, tekočih in investicijskih odhodkov ter transferov. Tako, kot je že državna sekretarka omenila glede splošne proračunske rezervacije, ostaja očitek, da je bilo za 22,8 milijonov evrov prerazporeditev sredstev iz tekoče proračunske rezerve na postavke posameznih neposrednih proračunskih uporabnikov, ki niso bile v skladu z zakonom o javnih financah, saj ni šlo za nepredvidene namene, temveč za namene, ki bi jih bilo mogoče načrtovati. Pri plačah izpostavljam pač ugotovitev, 8 ministrov in 15 državnih sekretarjev je o prenehanju opravljanja funkcije v letu 22 prejelo izplačila sredstev za neizrabljeni letni dopust, ki so bila v neskladju z Zakonom o javnih financah. Zaradi tega v državni proračun so nastali nepotrebni dodatni stroški v znesku 205 tisoč evrov. Ostale pogostejše nepravilnosti pri plačah je nespoštovanje določb Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o vladi, kolektivne pogodbe, nepravilnosti pri obračunu in izplačilu dodatkov pri plačah in neusklajenost tarifnega razreda med uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih s tarifnim razredom, določeno v kolektivni pogodbi za državno upravo. Ta očitek tudi ostaja, kot je bilo v preteklih letih.

Glede odhodkov, na področju tekočih in investicijskih odhodkov so bile med najpogostejšimi ugotovljene nepravilnosti pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil. Povezane so bile tudi s tem povezane kršitve zakona o javnem naročanju, pa tudi nespoštovanja določb Zakona o javnih financah in drugih javnofinančnih predpisov.

Glede transferjev, nepravilnosti na področju transferov so bile ugotovljene predvsem v zvezi z neizvajanjem nadzora, nadzora neposrednih proračunskih uporabnikov na posredne proračunske uporabnike. Še vedno menimo, da področje transferov ni ustrezno in enotno urejeno. Na podlagi nekaterih področnih zakonov so sprejeti podzakonski predpisi, ki pa na različne načine urejajo nadzorne pristojnosti neposrednih proračunskih uporabnikov oziroma tistih, ki dodeljujejo transfere.

In na koncu, Računsko sodišče je izdalo nekaj priporočil in zahtevo za predložitev odzivnega poročila. Priporočila je izdalo trem revidirancem Vladi, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Mogoče izpostavim tega, ko smo priporočili Vladi, da v zaključnem računu proračuna razkrije vse z zakoni predpisane izjeme od načela popolnosti izkazovanja prejemkov in izdatkov, ki pripadajo državi, ter vplivov teh izjem na izkaze zaključnega računa. Prav tako je Računsko sodišče trem revidirancem izdalo zahtevo za predložitev odzivnega poročila Vladi, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za pravosodje. Pri tem smo določili maksimalen določen rok, to je rok 90 dni. Rok se bo iztekel 8. 12. letos. Po prejemu odzivnih poročil jih bo Računsko sodišče proučilo in se v porevizijskem poročilu opredelilo do zadovoljivosti teh popravljalnih ukrepov.

Toliko za enkrat, hvala. V primeru dodatnih vprašanj pa smo na voljo.