Ja, spoštovani, najlepša hvala.

Lepo pozdravljeni!

Pred vami je Predlog zaključnega računa Proračuna Republike Slovenije za lansko leto, ki ga je Vlada z dokončnim poročilom Računskega sodišča predložila Državnemu zboru v sprejem. Vsa pojasnila v tem gradivu se nanašajo na primerjavo na rebalans proračuna za leto 2022. V lanskem letu smo sprejeli oz. ste sprejeli vi en rebalans, to je zadnji sprejeti proračun za leto 2022, tako da vsa realizacija je razložena v odnosu na ta rebalans.

Prihodki lanskega proračuna so bili realizirani v višini 12,3 milijarde evrov, kar predstavlja 98,4 % načrtovanih prihodkov, tako da lahko rečemo, da prihodke ne glede na kakšne komentarje, da jih znamo zelo natančno povedati. Prihodki, najvišji prihodki, se pravi, največji delež prihodkov predstavlja davek na dodano vrednost, potem, potem je dohodnina, potem je davek od dohodkov pravnih oseb in pa v bistvu trošarine in pa tudi v bistvu te so bili realizirani precej v skladu z načrti, da ne bi zdaj tu res mogoče posameznih številk, ker to je vseeno lanski sneg, da temu rečem, razlagala. Tako da mogoče edino prihodki iz, iz EU proračuna so bili, da rečem tako, najslabši, 80 % glede na načrt oz. slaba milijarda iz EU smo dobili. Znotraj teh 12,3 milijarde, samo za občutek, je bila, se pravi, slaba milijarda EU prihodkov.

Na drugi strani na odhodkih je bilo realiziranih 13,7 milijarde, to je bilo 871 manj od načrtov, se pravi, to je bilo na ravni 94 % načrtovanih. Bom še enkrat pojasnila, da pač proračuni, ki jih načrtujemo zadnja leta, da so proračuni, ki jih delamo v razmerah povečanih nekih negotovosti, tveganj in da zato v bistvu načrtujemo višje rezerve za te namene, ki se potem ne nujno porabijo v celoti. Tako da naj, v celotni strukturi odhodkov je največ namenjeno torej za v bistvu stroške dela. Skupna masa sredstev za stroške dela je bila zdaj v letu 2022 vseeno na leto 2021 nekoliko nižja zaradi koronskih dodatkov, ki so bili pač skozi leto 2021 izplačevani. Tako da drugače potem so pa v bistvu prikazani še realizacija transferov posameznikom in gospodinjstvom, se pravi to so družinski prejemki, starševska nadomestila, potem ta so bila recimo višja od načrtovanih za 89 milijonov zaradi draginjskega dodatka za otroke pa zaradi višjih izplačil starševskih nadomestil. Potem tudi transferji za zagotavljanje socialne varnosti so bili višji od načrtovanih zaradi energetskih dodatkov za najbolj ranljive, zaradi povečanega dela prejemkov upokojencev, zaradi osebne asistence itn., tako da v bistvu ta odhodkovna stran je, kot rečeno, dosegla 94 % načrtovanih. Potem je, seveda kar visok je tudi transfer v pokojninsko blagajno, ker državni proračun skrbi za to, da je pokojninska blagajna uravnotežena, in pa zagotavlja tudi plače za večino javnih zavodov razen za tiste s področja zdravja. Tako da v bistvu bi omenila še investicije. Investicije so tiste, ki se, kot vemo, planirajo načelno bolj optimistično kot so potem dejansko izvršene. K temu pač pripomorejo razni dejavniki. Zdaj, če gre to za investicije, ki so financirane iz naslova EU, potem iz tega naslova ni, da rečem, večje drame, gre pač za spremembo dinamike oz. investicije so po navadi poleg rezerv tisti ekonomski namen, ki se ne izkoristi v celoti in zaradi česar v bistvu načrtujemo odhodke preveč optimistično. Tako, da primanjkljaj državnega proračuna je lani znašal 1,3 milijarde evrov. V tako imenovani B bilanci, se pravi, v računu finančnih terjatev in naložb smo zbrali 45 milijonov prejemkov in pa imeli 902 milijona izdatkov, se pravi, je bilanca B tudi imela 850 milijonov primanjkljaja in potem seveda račun financiranja je pa tisti, ki potem, da rečem, uravnoteži to bilanco in se je bilo treba zadolžiti za 3,1 milijardo, smo imeli prejemkov iz naslova zadolževanja, milijardo 400 smo odplačali dolga in pa za slabih 500 milijonov se je zmanjšalo stanje denarja, torej stanje denarja, ja, na računu. Tako, da dolg državnega proračuna je na 31. 12., konec lanskega leta znašal 37,8 milijarde evrov oziroma 64 % BDP in se je v lanskem letu nominalno povišal za dve milijardi evrov. Računsko sodišče je revidiralo predlog zaključnega računa in je, kot že nekaj let zapored, izdalo pozitivno mnenje na splošni del zaključnega računa, kar pomeni, da pravilno izkazujemo vse te glavne prihodke, odhodke, tiste, da če so napake kakšne, da niso pomembne, in da torej revidirani splošni del zaključnega računa, da v vseh pomembnih pogledih pravilno prikazuje prejemke in izdatke, se pravi, v skladu z Zakonom o javnih financah, Zakonom o računovodstvu in z drugimi predpisi. To je glede torej splošnega dela.

Potem pa Računsko sodišče, kot vsako leto, revidira tudi izvrševanje. Se pravi, to pa gre do različnih proračunskih uporabnikov in spremlja posamezne transakcije, posamezne korake, ne samo izplačevanja, ampak tudi kako se izvajajo torej neka, javni razpisi, kdaj se sklepajo pogodbe, napredovanja, itn., v glavnem izvrševanje proračuna. In tukaj je pa izreklo mnenje s pridržkom, ugotovljena so bila neskladja s predpisi, z drugimi pravnimi akti, kot rečeno, akti o plačah, o drugih odhodkih, potem neskladja s predpisi pri prevzemanju in plačevanju obveznosti iz proračuna, pri oblikovanju splošne proračunske rezervacije, pri razporeditvah, potem neskladja s predpisi pri oddaji javnih naročil, pri dodeljevanju transferov, in ko govorimo, kar se sliši, v bistvu se sliši relativno grozno, in ko govorimo o teh neskladjih, recimo to pomeni, da Računsko sodišče ugotovi, da je bil nepravilno obračunan dodatek za nočno delo ali pa, da je bil neupravičeno izplačan dodatek za izmensko delo. Se pravi, gre za napake, ki nastajajo pri izvrševanju pri posameznih proračunskih uporabnikih, da je bila recimo odločitev pri oddaji javnega naročila sprejeta prepozno po zakonskem roku ali pa, da so bili neki kandidati o, da so bili o odločitvi obveščeni prepozno ali pa, da so bile prepozno sklenjene pogodbe in taki… To so primeri, samo malo za občutek, kaj Računsko sodišče revidira. Računsko sodišče ima pač pri sebi eno matriko, katera je tista dopustna stopnja napake, in če gre čez to dopustno stopnjo napake, potem izreče mnenje s pridržkom.

Zdaj, ena od zimzelenih tem pri revizijah Računskega sodišča je v bistvu upravičenost porabe iz rezerve in v bistvu tukaj se dostikrat potem tudi tokrat revizorji ne strinjamo, kaj se da in koliko se da natančno načrtovati. Pri pripravi proračuna za prihodnje leto se vedno pripravlja, bomo rekli, avgusta. Potem pride septembra še jesenska napoved UMAR, ki vpliva predvsem na prihodkovno stran, tako da v bistvu ti moraš avgusta predvideti vse, kar se bo dogajalo čez eno leto in pol. To je seveda nemogoče. Rezerve so namenjene temu, da če se za nekatere namene ni dalo načrtovati, ali pa se je načrtovalo premalo, da se potem poseže po rezervi, tako da tukaj dostikrat, tudi letos, pravim, z Računskim sodiščem ne pridemo. Zdi se nam pomembno, da so vse te transakcije zabeležene pravilno, se pravi, da so v pod pravimi postavkami, da so transparentno navedene, da se ve za katere namene je bila rezerva porabljena in tako. Potem pa na koncu revizijskega poročila Računsko sodišče kljub temu, a ne, da je izdalo mnenje s pridržkom na izvrševanje, ugotavlja, da so Vlada in vladni proračunski uporabniki v vseh pomembnih pogledih poslovali v skladu s predpisi. Je pa naložilo Vladi, Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za pravosodje pripravo odzivnega poročila, ki je v pripravi in bo pravočasno posredovano Računskemu sodišču.

Zdaj, ker so del zaključnega računa tudi poročilo o davčnih izdatkih in pa poročilo o stanju in gibanju davčnega dolga, bi, če se strinjate, zdaj še tule na kratko podala, a ne, malo teh, malo pregleda. Torej poročilo o davčnih izdatkih je del zaključnega računa. To je dokument, ki vključuje ocene zmanjšanja davčnih prihodkov na ravni različnih davkov. Namreč to so davčni izdatki, to je izraz, ki se uporablja za različne vrste davčnih spodbud kot so in davčne olajšave in oprostitve davkov in nižje stopnje davka in je v bistvu z vidika države izguba davka v celotnih javnofinančnih prihodkih, do katere se pride zaradi zmanjšanja zakonsko predpisane davčne obveznosti. Obseg neposredno dodeljenih spodbud v obliki oprostitev in vračil davkov se povečuje. Tole zdaj je poročilo za leto 2021, to delamo pač lahko s takim zamikom, zato ker pridejo poračuni pač toliko kasneje, in se je v letu 2021 znesek povečal za 10 % glede na leto 2020 oz. 1,9 glede na leto 2019. In davčni izdatki, se pravi davki, ki jih, teoretično če rečemo, država ni pobrala, so torej znašali skoraj 2,6 milijarde evrov. Največji izpad predstavljajo nižja stopnja pri davku na dodano vrednost, ki pomeni 361 milijonov izgubljenih davčnih torej javnofinančnih prihodkov, in pa različne olajšave pri dohodnini. Tukaj so, tri največje davčne izdatke imamo, to je dodatna splošna olajšava za vzdrževane družinske člane in pa oprostitev pri izplačilu regresa za letni dopust in vsota teh davčnih izdatkov je 831 milijonov evrov. To poročilo, ki se pripravlja, je pomembno z vidika preglednosti izvajanja davčne politike, ker z rednim in objektivnim spremljanjem vseh teh vrst davčnih izdatkov lahko vplivamo na upravičenost in predvsem dolgoročno pripomoremo k doseganju večje ravni blaginje, gospodarske rasti in pa nenazadnje učinkovitosti socialne politike. Če bi se izkazalo, da so davčni izdatki samo nadomestilo za neposredna izplačila iz proračuna, je potem na ta način, v bistvu vse, kar se doseže, je zmanjšana javnofinančna preglednost. To poročilo kaže, da imamo sistem glede davčnih izdatkov pri nas močno razvejan, se pravi, obstaja veliko vrst vseh teh izdatkov v okviru posameznih vrst davkov. In nizke efektivne davčne stopnje pri posameznih davkih kažejo prav na to, da v davčnem sistemu obstaja veliko olajšav in zmanjšanj davčne osnove in to je posledica prepogostega namena doseganja različnih nedavčnih ciljev z davčnimi spodbudami. Torej poročilo, ki je pred nami, je pomembno ne samo za to, da redno ocenjujemo in analiziramo vrste davčnih izdatkov, ampak da se vprašamo ali dosegamo cilje s posameznimi ukrepi, ki smo jih želeli doseči, in to je seveda zelo pomembno sploh v teh časih, ko imamo zdaj, ko se vzpostavljajo spet fiskalna pravila, ko smo imeli poplave in se vzpostavljajo potrebe po torej novem fiskalnem prostoru, ki bo pomemben, ki bo potreben za sanacijo. In zato je pač to poročilo v en tak premislek, kaj, se pravi, poleg tega, kaj država pobere, tudi česa ne pobere.

In pa še par besed o poročilu o stanju, o gibanju davčnega dolga na dan 31. 12. 2022. Torej nanaša se tole poročilo na vse štiri blagajne, za katere FURS pobira dajatve, to je država, pokojninska, zdravstvena blagajna in pa občine. V letu 2022 je FURS pobral 21 milijard prihodkov za štiri blagajne, kar je za 1,8 milijarde evrov oz. za 9,5 odstotkov več kot eno leto poprej. In zviševanje izdatkov, pardon, pobranih prihodkov se z izjemo covidnega leta 2020 nadaljuje praktično že 9 let. Kot zanimivost, od ustanovitve FURS leta 2014 je skupni prirast prihodkov, znaša 7 milijard oz. več kot 50 %. Na 31. december je znašal davčni dolg za vse blagajne javnega financiranja 896 milijonov, v lanskem letu se je znižal za 22 milijonov oz. 2,4 % in tudi zniževanje davčnega dolga se nadaljuje v bistvu že od ustanovitve FURS 9 let, ko je, takrat je namreč, se je znižal od takrat za, za 600 milijonov oz. za 40 %. Pri spremljanju gibanja davčnega dolga poleg tega, da gledamo absolutni znesek v primerjavi s prehodnim obdobjem, je treba upoštevati tudi gibanje deleža dolga, se pravi, delež davčnega dolga je zdaj v letu 2022 zdrsnil na 4,3 %, takrat, ko je bil pa FURS ustanovljen, je pa znašal 10,4 %. Se pravi to. Potem v ZPIZ blagajni se je z 8,7 znižal na 3,1 % v tem obdobju in ZZZS prispevki so se pa znižali iz 6,2 na 2,4, se pravi dolg iz teh naslovov, a ne. Tako da, če se v povezavi z obravnavo zaključnega računa osredotočimo samo na dolg, nastal in zapadel v letu 2022, je na 31. decembra znašal 207 milijonov in po stanju na recimo februar letos se je že znižal na 116 milijonov. Tako da obseg dajatev, izplačanih z enomesečno zamudo, se giblje od 60 do 80 milijonov evrov mesečno, hkrati so bili pa že realizirani tudi dodatni ukrepi izterjave.

Tako da mogoče samo za država, koliko znaša dejansko dolg za proračun države. Prihodki, ki so jih lani pobrali na FURSU za proračun države, so znašali 11,6 milijarde, dolg pa je na koncu leta znašal 600 milijonov oz. 1,3 % manj kot leto prej. Se pravi, delež davčnega dolga za državni proračun je 6,3 %. Kako pač dela FURS? S ciljem obvladovanja davčnega dolga FURS izvaja številne ukrepe in aktivnosti, tako za spodbujanje plačevanja kot za izterjave. Se pravi, gre za opominjanje, gre za pobote obveznosti z zapadlimi terjatvami, gre za unovčitve predloženih zavarovanj, za davčno izvršbo, za druge ukrepe, druge zahtevnejše ukrepe uveljavljanja davčnega dolga. V poročilu so omenjene tudi aktivnosti za spodbujanje prostovoljnega plačevanja dajatev, ki imajo posreden vpliv tudi na poravnavanje obveznosti, kot na primer obseg informiranja teh zavezancev, uvedba novih plačnih metod, uporaba mobilnih davkov in drugo.

Toliko za uvod. S sodelavci smo vam na voljo za morebitna vprašanja. Hvala lepa.