Najlepša hvala, spoštovani predsedujoči.

Spoštovani poslanki, spoštovani poslanci!

Pred vami je poročilo Ministrstva za finance o opravljenih v postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v obdobju od 1. 1. do 30. 6. 2023. To je poročilo o inšpekcijskem nadzoru, ki ga izvaja Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna kot organ v sestavi Ministrstva za finance.

V skladu s 6 členom Zakona o javnih financah ministrstvo o opravljenih nadzorih polletno obvešča Vlado Republike Slovenije in Računsko sodišče Republike Slovenije, Vlada pa polletno Državni zbor Republike Slovenije. Vlada je poročilo sprejela na 76. redni seji dne 19. 10. 2023 in ga posredovala v Državni zbor. Proračunska inšpekcija izvaja naloge inšpekcijskega nadzora po Zakonu o javnih financah na podlagi letnega načrta dela, ki ga za posamezno poslovno leto na podlagi predloga vodje sektorja proračunske inšpekcije sprejme predstojnik urada in je sestavni del Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna.

Letni načrt dela proračunske inšpekcije je sestavljen iz dveh delov: iz programa rednih inšpekcijskih nadzorov in okvirnega programa inšpekcijskih nadzorov na podlagi prijav, pritožb, sporočil in drugih vlog. Prvi del načrta je poimenski. Drugi del, ki se nanaša na inšpekcijske nadzore, uvedene na podlagi prijav, pritožb, sporočil in drugih vlog pa je določen le v okvirnem številčnem obsegu glede na izkušnje preteklih let. Cilj proračunske inšpekcije pri izvajanju inšpekcijskih nadzorov je zagotavljanje nadzora nad čim večjim številom neposrednih proračunskih uporabnikov ter z njimi povezanimi drugimi prejemniki sredstev, ki na podlagi pogodbe, odločbe ali sklepa neposrednega uporabnika prejmejo sredstva državnega proračuna, nad čim večjim številom posrednih proračunskih uporabnikov, nad čim večjim obsegom proračunskih sredstev in nad čim več različnimi področji porabe proračunskih sredstev ter odkrivanje nezakonitosti in nepravilnosti ter sprejemanje oziroma predlaganje ukrepov za njihovo odpravo.

Če pri opravljanju inšpekcijskega nadzora proračunski inšpektor ugotovi, da je bil kršen zakon, predpis ali posamičen akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost postopati oziroma ukrepati v okviru možnosti, ki jih določa Zakon o javnih financah. V kolikor Zakon o javnih financah postopkovnih določil ne določa, proračunski inšpektor postopa po določilih specialnega predpisa v povezavi z določbami Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Proračunski inšpektor glede na vrsto ugotovljene kršitve in glede na njene posledice za javni interes, izda odločbo za vzpostavitev zakonitega stanja, v zapisniku predlaga pristojnemu organu sprejem ustreznih ukrepov, uvede postopek o prekršku iz svoje pristojnosti, predlaga drugemu pristojnemu organu uvedbo postopka o prekršku ali poda ovadbo pristojnemu organu za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Če pa pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi nepravilnosti, za katere oceni, da jih neposredni ali posredni uporabnik lahko odpravi z ustreznimi ukrepi v poslovanju, pa mu v inšpekcijskem zapisniku poda predlog oziroma priporočilo za sprejem potrebnih ukrepov.

Proračunski uporabnik, ki mu inšpektor na podlagi drugega odstavka 140. člena Zakona o javnih financah v zapisniku predlaga sprejem ustreznih ukrepov v poslovanju, je dolžan v roku, ki ga določi inšpektor, poročati o izvedbi predlaganih ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti. Rok za poročanje določi inšpektor po svoji presoji, pri čemer upošteva objektivne okoliščine posameznega primera, predvsem pa čas, ki je potreben za izvedbo predlaganih ukrepov. Rok praviloma ni krajši od 30 in ne daljši od 90 dni. Če proračunski uporabnik vloži pisno vlogo za podaljšanje roka, ki jo ustrezno utemelji, lahko inšpektor ta rok tudi podaljša. Proračunski inšpektor spremlja izvedbo ukrepov, dokler jih nadzirani proračunski uporabnik v celoti ne izvede. V primeru, da jih ne izvede v danem roku, niti ne zaprosi za podaljšanje roka, ga inšpektor pisno pozove k poročanju. Proračunska inšpekcija v prvi polovici leta 2023, na katerega se poročilo nanaša, to je v obdobju od 1. 1. do 30. 6. 2023 izvajala 55 inšpekcijskih nadzorov, 50 rednih in pet na podlagi prijave. Od 55 izvajanih nadzorov jih je bilo zaključenih 32. Preostalih 23 nadzorov je bilo na dan 30. 6. 2023 še v teku. V izvajanih nadzorih je proračunska inšpekcija zajela za skupno 243 milijonov finančnih sredstev, od tega 235 milijonov 698 tisoč 268 evrov v rednih inšpekcijskih nadzorih in 7 milijonov 400 tisoč 788 evrov v inšpekcijskih nadzorih na podlagi prijav, pritožb, sporočil in drugih vlog. V izvajanih inšpekcijskih nadzorih tako pri neposrednih kot pri posrednih proračunskih uporabnikih, oz. drugih prejemnikih sredstev so bile zastopane različne vrste proračunskih uporabnikov in s tem tudi različna področja porabe proračunskih sredstev. Proračunska inšpekcija je v 32 zaključenih inšpekcijskih nadzorih ugotovila 44 nepravilnosti in pomanjkljivosti, pri 24 proračunskih uporabnikih in drugih prejemnikih sredstev državnega proračuna. Za odpravo teh nepravilnosti in zagotovitev pravilnega izvajanja predpisov je na podlagi 104. člena Zakona o javnih financah izdala štiri odločbe in en predlog za vračilo sredstev v proračun Republike Slovenije v skupnem znesku 32 tisoč 453,64 evrov in podala 40 predlogov za sprejem ukrepov. Nepravilnosti, oz. pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene so bile povezane z nenamensko in negospodarno porabo sredstev za nakup Haag testov za samo testiranje zaposlenih v času izvajanja ukrepov v času epidemije covid 19, pomanjkljiv, oz. neustrezen nadzor financerja nad porabo sredstev pri prejemniku sredstev, pomanjkljive notranje kontrole in nedoslednost pri izvajanju notranjih aktov proračunskih uporabnikov in druge nepravilnosti. Učinki ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti se ugotavljajo glede na izvedbo sprejetih ukrepov. Od štirih izdanih odločb za vračilo sredstev in enega priporočila za vračilo sredstev je bilo v državni proračun vrnjenih 32 tisoč 453,64 evrov. V povezavi s 40 predlaganimi priporočili o izvedbi katerih so morali zavezanci poročati proračunski inšpekciji, je bilo 26 izrečenih priporočil realiziranih na ustrezen način, dve priporočili sta delno realizirani, v zvezi z 11 priporočili pa rok za realizacijo še ni potekel. V zvezi z enim predlogom je rok za realizacijo potekel in je bil na prošnjo zavezanca podaljšan. Učinki izvedenih ukrepov in priporočil so prepoznani v povečanju proračunskih sredstev, drugih finančno ovrednotenih nepravilnostih, vzpostavitvi zakonitega ravnanja s proračunskimi sredstvi, izboljšanju nadzora financerje nad porabo sredstev in večji preglednosti pri njihovi porabi. Najlepša hvala.