Govor

Hvala lepa.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani Odbor za zdravstvo, Komisija za nadzor javnih financ!

Hvala za to izjemno priložnost, ki ste nam jo ponudili, da lahko vam povemo, kaj in kako poslujemo, kje so izzivi in mogoče razkrijemo nekatere modele delovanja zdravstva, ki jih morate spoznati, da bi lahko čim bolj argumentirano odločali za nadaljnjo potek razvoja zdravstva v Sloveniji.

Če dovolite, bi moje izvajanje podkrepil s prezentacijo, na kateri bi vam rad predstavil prvo, kaj to je v Klinični center, Odbor za zdravstvo je pri nas bil, je imel to priložnost spoznati, ampak mislim, da je tudi za druge odločevalce pomembno, da se v resnici poglobljeno spoznamo, kaj Klinični center opravlja, kaj vse to zajema, kakšna kompleksna organizacija je. Rad bi vas popeljal čez poslovanje UKC Ljubljana, se tudi argumentirano odzval na navedbe v gradivu in zaključil z nekaterimi našimi vidiki in tudi mogoče z nekimi predlogi, ki jih vidimo kot smiselne v sistemskem učinku.

Torej, UKC Ljubljana je nekaj izjemnega. Ja, se zahvaljujem, da ste si vzeli ta čas za te momente. Kar vam želim predstaviti, je to UKC Ljubljana ni hospitalna stavba. UKC Ljubljana je skoraj ena četrtina ali, tako bi rekel, mestna četrt Ljubljane. To je izjemno središče ljudi, približno 10 tisoč pacientov na dan nas obišče, več kot tisoč 500 pacientov je pri nas vsak dan hospitaliziranih, 8 tisoč 500 zaposlenih, od tega tisoč 500 zdravnikov, 800 specializantov učimo pri nas, 4 tisoč sester, opravimo več kot 100 tisoč zdaj že hospitalizacij na letnem nivoju in sto tisočim in milijon ambulantnih pregledov. Imamo sredstva, ki so nam namenjena. Ampak s temi sredstvi ne izpolnjujemo samo zdravstvene dejavnosti. Imamo izjemno raziskovalno dejavnost, več kot 600 člankov z impakt faktorjem nad dva in 250 tisoč citatov v znanstvenih revijah. Kajti, vrhunska medicina se lahko dogaja samo tam, kjer se dogaja tudi razvoj in znanost. Seveda skrbimo tudi za izobraževanje. Se zahvaljujem gospodu Pintarju, da je omenil, UKC Ljubljana ima problem. Ja, se zavedam. 30 let sem v UKC Ljubljana in UKC Ljubljana je vedno imel problem. In zato se zahvaljujem za to priložnost, da lahko enkrat dejansko si razjasnimo, zakaj ta problem obstaja. Če pogledamo prejšnja leta vidimo, da je 2017 bil rezultat minus 33 milijonov, takrat je z intervencijo države 80 milijonov, potem se je sicer realiziral presežek prihodkov. Vendar je takoj v naslednjem letu kljub temu, da je bila izvedena sanacija, bilo spet 22 milijonov presežka odhodkov. Sanacija, ki je bila takrat 2018 tudi zajemala ustavitev nekaterih investicijskih programov, na primer prenove ortopedskih operacijskih dvoran je letos nam pomenila, da smo tri mesece morali imeti prepolovljeno kapaciteto operacijskih dvoran, zaradi tega, ker niso več sledile standardom.

Torej, če se vrnemo v aktualno obdobje in vidimo da je od leta 2022 dejansko je bilo na koncu ob končnem letnem obračunu minus 26 milijonov, vam moram dati današnje podatke, da je do tega dne, se pravi v obdobju 1-9, realni rezultat zdaj z zadnjim poračunom ZZZS minus 19 milijonov, ne več minus 29 kot je bilo takrat napovedano. In spodaj sem še dodal, če pa pogledamo rezultat v obdobju 1-6, izkazuje ta trenutek, se pravi s tem tednom, ker v tem tednu je prišlo do zadnjih poračunov, UKC Ljubljana 350 tisoč evrov presežka prihodkov nad odhodki v obdobju 1-6. Za obdobje 7-10 še pričakujemo določene poračune. S tem ne želim povedati, da bo ob koncu leta poslovanje izkazovalo presežek prihodkov. Mislim da ne, ampak mislim, da bomo uspeli obdržati rezultat vsaj na takšni ravni kot je bil lani kljub temu, da imamo letos zaprto eno osmino bolnišnice. In zato, da imamo odprto eno osmino bolnišnice, mislim, ena osmina bolnišnice pomeni za nas velik udarec, ampak ne glede mi se seveda ne zadostimo s tem, to poslovanje ni dobro in zato ga izboljšujemo. Zato smo v letošnjem letu izvedli toliko postopkov, kakor bi jaz si upal trditi, ker poznam UKC, ni bilo izvedenih v desetih letih. Opravili smo revizijo poslovanja z dobavitelji. Z večjo transparentnostjo in ukrepi, ki smo jih dosegli po tej reviziji, smo prihranili več kot 12 milijonov evrov v enem letu, ampak to niso prihranki, ki se izkazujejo v tem trenutku, vendar so to prihranki na pogodbah, ki bodo imeli učinek v naslednjih letih. Opravili smo revizijo skladiščnega poslovanja, kajti je bilo to dejansko na zelo, bi rekel, potrebno izboljšav. Revizija izrabljenosti resursov je pokazala, da so operacijske dvorane dejansko zasedene več kot sto procentov, zato ker mi izvajamo izjemno veliko urgentne dejavnosti, torej ne samo 8 ur na dan. Vzpostavili smo ponovno službo notranje revizije, ki jo je generalni direktor dr. Poklukar leta 2020 ukinil, in ta revizija notranje revizije že izvaja in že ima zaključke, na katerih osnujemo naslednje ukrepe. Ves ta čas izvajamo optimizacijo delovnih procesov na način, in to vam bom pokazal, da smo zdaj v letošnjem letu kljub zaprtju bolnišnice izvedli več storitev in več ambulantnih pregledov kot, kot lani. In nenazadnje odpravljamo velika korupcijska tveganja, verjamem, da ste o tem seznanjeni, in odpravljanje teh tveganj zahteva tudi določene žrtve osebne, ki jih sprejemamo.

Če se vrnemo na poslovanje, poslovanje UKC Ljubljana, t so podatki iz naše Power BI enote, ki so bili relevantni v času, ko ste prejeli te podatke o 29 milijonskem minusu. Torej od zdaj naprej podatki, ki jih bom uporabljal so podatki, ki so veljali tisti dan, da ne bi se misli, da so zdaj novi podatki. Zdaj so podatki boljši, ampak vse, kar bom od tu naprej govoril, se dotika podatkov, s katerimi ste tudi vi razpolagali, sicer bi bilo to zavajanje. Če pogledamo primer, kot smo slišali, na 2019 vidimo namreč, da imamo primere ABO - akutne bolnišnične obravnave, potem imamo uteži, to je koliko obračunamo in imamo točke, točke pomenijo ambulantno obravnavo. Če dovolite, bom malo bolj, da razložim, kako to gre. Če pogledamo primere, vidimo, da smo realizacijo v tem obdobju leta 2019 je bila 63 tisoč primerov, leta 2023 64 tisoč primerov. Torej ne drži, da delamo manj kot v letu 2019. In tudi ne drži, da delamo manj kot 2022, namreč 4 tisoč primerov več kot v enakem obdobju lani smo opravili - kljub temu, da je zaprta ena osmina bolnišnice. To se izkazuje v 108 % rasti napram lani. Ne dosegamo pa plana zato, to bom še razložil, ker smo lani povečali plan in to vam bom kasneje razložil. Seveda pa uteži, ki pa predstavljajo prihodek UKC, pa temu žal ne sledijo. In če vidimo, kljub temu da smo plan povečali za 108 %, smo uteži samo za 103. Tukaj imamo zagotovo nekaj rezerv, to sem že tudi javno povedal, torej v obračunavanju samih storitev in so tudi neki objektivni razlogi, ki se jih bom še dotaknil. Ambulantno dejavnost smo tudi dvignili na 106 %. Torej, ne morem se strinjati s tem, da UKC dela manj, kaj šele da bi delal slabše.

So pa neki relevantni dejavniki, ki vplivajo na zmožnost izvajanja storitev. Eno zaprtje ene osmine hospitala pomeni 120 postelj manj. Verjemite, to je kar veliko. Samo na kirurškem oddelku zaradi tega oportunitetne izgube približno 3 milijone evrov. UKC Ljubljana je edina ustanova v Sloveniji, ki izvaja transplantacijsko dejavnost solidnih organov. Vse implantacije in eksplantacije organov po celi državi jih izvaja UKC ne Slovenija-transplant, Slovenija-transplant domuje v UKC, vendar izvaja jih UKC. Zaradi tega imamo veliko obremenjenost dežurnih ekip oziroma ekip, ki to izvajajo in izgubimo skoraj 200 operativnih dni na leto, kar predstavlja več kot 2 milijona oportunitetnega primanjkljaja na ta račun. Ampak seveda delamo to, ker je to za storitev, ki jo mora opravljati UKC Ljubljana, ker je noben drug ne zmore.

Imamo izjemno obremenitev z urgentno dejavnostjo in to za vse subspecialnosti. UKC Ljubljana je edina ustanova v državi, ki vam v vsakem trenutku dneva in noči, praznik ali nedelja, zagotavlja vse storitve, ki rešujejo življenja. In to je ta kvaliteta zdravstva, ki nam jo nobena druga država ne more slediti, ne aparature, vendar za to imamo stroške, 30 milijonov evrov nam imamo stroške z zagotavljanjem te dežurne službe, neprekinjenega zdravstvenega varstva. In potrebno je opozoriti, da neprekinjeno zdravstveno varstvo ni posebej plačano. Te storitve mi opravljamo iz denarja, ki ga prejmemo za izvedbo storitev, so torej preko SPP, torej preko operacij, tukaj prejmemo eni denar, ki ga moramo, moramo, ki ga želimo porabiti na način, da zagotavljamo dostopno urgentno dejavnost, kar seveda koncesionarji ne izvajajo. In tukaj je velika, velika razlika. Imamo izjemno obremenitev iz drugih regij, tako da je 40 % v naših čakalnih vrstah ljudi iz drugih regij, ne iz osrednje slovenske, čeprav je osrednjeslovenska največja. 40 % postelj v UKC Ljubljana je zasedenih z urgentnimi bolniki. Torej, govorimo o terciarnem, najvišjem možnem centru, katerih skoraj polovica posteljnih kapacitet zasedajo urgentni bolniki, ker urgentni bolniki nimajo kam drugam, kot v UKC Ljubljana. In potem imamo še težavo z odpuščanjem bolnikov, ker je, težko človeka odpustimo v DSO, negovalne bolnišnice in dejansko akutna bolnišnica se spreminja v negovalno bolnišnico, s tem zaseda posteljo in zmanjša dostopnost storitev, kar je eden ključnih dejavnikov, ki bi lahko povečal dostopnost.

Gospod Pintar je že predstavil, da če pogledamo bolnišnice, ki poslujejo z negativnim rezultatom vidimo, da je UKC Ljubljana, ki ima v tistih rezultatih, zdaj so boljši, približno 6 % primanjkljaj čisto primerljiv s Celjem, ki ima 4 % primanjkljaj in da so druge bolnišnice, ki imajo 10 % ali celo večji primanjkljaj. Torej, različne bolnišnice imajo različne težave, različne težave. Ampak mi nobenega ne obsojamo, delali bomo dobro naprej.

Treba se je pa zavedati, da smo bolnišnice različne. In ko primerjamo z UKC Maribor, moramo se zavedati, da je UKC Maribor po strukturi drugačen. V UKC Maribor vsebuje Zavod za transfuzijsko medicino, ki nas stane približno 16 milijonov evrov na leto, oddelek za psihiatrijo, ki po historičnem modelu je zaradi dobro plačanih storitev imamo nekaj milijonski presežek prihodkov, celoten oddelek za internistično onkologijo, ki ga UKC nima, ki tudi posluje historično pozitivno in ima svoj oddelek za patologijo. Verjetno vam je znano, naš spor, za katerega mi v enem letu namenimo približno 16 milijonov evrov sredstev, torej struktura sama je popolnoma drugačna.

In če se zdaj smem vrniti na navedbe, ki so bile v gradivu in mislim, da so ključne bi rad opozoril na mogoče napačno interpretacijo oziroma podatki držijo, zagotovo, vendar so bili predstavljeni mogoče na nekoliko v napačni luči. Res je, da je Maribor za 12,5 % povečal prihodke in res je, da je Maribor v tem obdobju za 9,5 % povečal odhodke. Res pa je tudi, da je v tem obdobju UKC Ljubljana za 111 % povečal prihodke in za 7,5 % povečal odhodke. Torej, relativno gledano je Maribor ustvaril presežek 3 %, UKC Ljubljana pa v enakem obdobju 3,5 %. Torej, utemeljevanje, da UKC Ljubljana napram UKC Maribor posluje nesprejemljivo slabše ne more biti realen. Približno enako, bi jaz temu rekel, smo oboji povečali proizvodnjo, povečali prihodke in tudi nekako povečali odhodke. In iz tega izhaja, da primerljivo poslujemo.

Nadalje ste navajali presežek programa, ampak, če pogledate natančno vidite, da je program iz leta 2022 bil za UKC Ljubljana dvignjen za približno 2 tisoč ali 1500 enot, medtem ko je mariborski ostal enak. In ker je mariborski program ostal enak je seveda ga lažje presegel kakor UKC Ljubljana.

Nadalje ste navajali, da je UKC Ljubljana prejel 33 % več denarja za približno enako število storitev. Če pogledamo realizacijo, dobro, tukaj za 2019 nimam, sta oba centra približno na enakem kot leta 2019, približno enako, mogoče kakšen malo več, malo manj, ustvarjamo enako zdravja, je Maribor poračunal 45 % več. Zdaj, ali so to toliko bolj sposobni v obračunavanju, ali so imeli res bolj zapletene paciente, ki se odraža v povprečni uteži, ki je bistveno višja kot v UKC Ljubljana, to še raziskujemo, je pa nekaj zelo zanimivega. Če bi UKC Ljubljana uspel doseči utež UKC Maribor bi to pomenilo za UKC Ljubljana 35 milijonov dodatnih prihodkov.

Zakaj se nam zdi ta številka nekoliko sumljiva? Zato, ker če pogledate to tabelo dostopnosti postelje, boste videli, da je Osrednjeslovenska regija najmanj dostopna postelja. Kaj to pove? To pove, da morate biti bistveno bolj bolan v Osrednjeslovenski regiji, da imate priložnost, da ste sprejeti v bolnišnico. In iz tega bi sledilo tudi, da bi morala biti utež bolnikov verjetno višja ampak tega ne moremo trditi. Torej, če primerjamo UKC ga v slovenskem prostoru zelo težko primerjamo tudi z Mariborom. Maribor je vrhunska ustanova, vrhunsko dela, ampak mi nimamo čisto enakih izhodišč in ne opravljamo čisto enake dejavnosti. UKC Ljubljana morate primerjati z univerzitetnimi bolnišnicami v Evropi. Če primerjate z univerzitetnimi bolnišnicami kot je Dunaj, Heidelberg, Charité, Zürich, / nerazumljivo/, vidite, da če pogledamo hospitalnih obravnav na posteljo, ima UKC Ljubljana, torej izkoriščenost postelje v takem univerzitetnem centru, ki ima vse te storitve, raziskovanje, pedagoško, je celo v spodnjih dveh vrsticah bistveno večja, kakor v vseh ostalih centrih. To so poročila, letna poročila teh bolnišnic. Ambulantnih pregledov izvede UKC Ljubljana več kot vse, razen Heidelberg, vendar ima pa Heidelberg bistveno manj hospitalnih obravnav. Torej ne moremo trditi, da UKC Ljubljana ni produktiven, obratno, zelo je produktiven, ima težave s poslovanjem in vidimo, da druge bolnišnice, pa je to poslovanje precej uravnoteženo. Zakaj? Mi mislimo, da je eden od ključnih momentov tudi način obračunavanja storitve. Še par minut bi vam vzel, ampak te so ključne, ker te govorijo pa o sistemskem vplivu na zdravstvo. Mi obračunavamo, tako kot tudi druge bolnišnice v Evropi in po svetu, uporabljamo tako imenovan SPP sistem primerljivih primerov ali DRG diagnoze srelatet groups, ki v bistvu predstavljajo Gaussovo krivuljo neke diagnoze in povprečje je tista cena, stroški, predstavljajo stroški in to je cena, ki jo mi nekako prejmemo. UKC Ljubljana dobi še dodatek za terciarna sredstva in tako poslujemo. Vendar v tej ceni je zadnja 2 % najdražjih bolnikov izvzeto, ker bi sicer prišlo do popolne anomalije, ker vi imate na en spekter lahko bolnika, ki stane 10 milijonov, ker zahteva toliko hematoloških zdravil in tako naprej, zato je to iz tega obračuna izvzeto. To mi kompenziramo s temi terciarnimi sredstvi delno, ker terciarna sredstva uporabljamo tudi za raziskovalno dejavnost, pedagoško. In teh dragih bolnikov je največ v UKC Ljubljana in jih enostavno s temi sredstvi trenutno ne uspemo pokriti. Ampak nekaj drugega je verjetno še bolj ključno za naš prostor. Kje ste vi na tej krivulji? Če vi izvajate dejavnost na ta način kot izvajalec, da si lahko izbirate, koga boste zdravili, potem se pomikate na tej krivulji vedno bolj v levo in izvajate storitev na vedno bolj zdravih ljudeh in s tem ustvarjate pri vsaki storitvi relativni presežek prihodkov. Če se vi recimo, kot naše regionalne bolnišnice, imate res mešano strukturo bolnikov, potem je tu nekako ta cena, bi rekli, verjetno relativno ustrezna, ker imate malo dragih, malo manj dragih. Potem imate pa bolnišnice, ki nimajo nobenega vpliva na to kdo pride k njim in pridejo vsi najtežji in tukaj je UKC Ljubljana, tudi UKC Maribor in tukaj lahko kljub temu, da ustvarjate storitev, lahko ustvarjate z vsako storitvijo dejansko presežek odhodkov in to je eden ključnih momentov, na katere bi slovensko zdravstvo morali opaziti. Izvajanje storitev ni samo po sebi zadosti. Treba je pogledati katero storitev kdo izvaja, in to se v utežeh ne da enostavno realizirati. Zdaj seveda Zavod za zdravstveno zavarovanje se trudi po svojih močeh, da to nekako ta nemogoče zahteve zdravstva realizira in ko smo letos prišli na nov model obračunavanja, je bil Zavod za zdravstveno zavarovanje prisiljen, ko smo vpeljevali nov sistem, se pravi uteži po deseti verziji spremeniti ponderje torej same uteži. Če pogledate, to mislim, da je pomembno, saj zaključujem, če je osnovna brez zapletov poseg po originalnem sistemu, v avstralskem sistemu predstavlja ena in predstavlja nek bolnik z velikimi zapleti štirikratnik tega smo zaradi tega, to bo mogoče lahko direktorica ZZS bolj razložila, ker bi to verjetno preseglo razpoložljiva sredstva, bili primorani v to, da smo to razmerje spremenili na 2,3, ampak to je najbolj prizadelo najbolj zahtevne bolnike, tiste, ki so že tako po naravi lahko podplačani in to je tudi nek učinek na osnovi, na kirurgiji recimo ocenjujemo 2,5 milijona to na nas pomeni. Torej, mi imamo veliko stvari, ki jih lahko in se trudimo izboljšati, ampak neki sistemski ukrepi pa mislimo, da bodo pomembni in da nas lahko v tem podprejo. Pomembno bi bilo, da ko uvajamo sisteme, da uvajamo originalen sistem, ne da ga moramo prilagajati, zato, da zadostimo tej košarici. Potrebno bi bilo najdražje paciente obravnavati po stroškovni analizi, torej ne pavšalno s tem terciarnim denarjem. Mi prosimo, da bi bili ti pacient po realnih stroških obravnavani, kajti te stroške mi zdaj imamo. Pred 15 leti temu ni bilo tako, zdaj pa imamo po pacientu definirane stroške. Zelo bi si želeli, da bi kontrole kodiranja izvedel neodvisni izvajalec, torej ne ZZZS, ki seveda ima interes, da ne rečemo čim manj pokodira, ampak interes sistema mora biti, da vse bolnišnice ne enako, ampak ustrezno kodiramo, primerljivo kodiramo, ker če eni uporabljajo neke mehanizme, ki jih drugi ne, je vse ostalo težko primerjati. Zato bi morali imeti zunanjega nadzornika, ki bi res bdel nad tem, da bomo vse bolnišnice enako razumeli navodila, če temu tako rečem. In nekaj kar bi pa nevtraliziralo to možnost izbora pacientov, je enotna čakalna vrsta, torej ne čakalna vrsta po različnih zavodih enotna in če nek zavod ugotovi, da ste vi prebolan za ta zavod, se potem reče, veste, svetujemo vam, da greste v ta višji zavod, vendar to se mora nekje poznati.

Hvala lepa.