Govorimo o podlagah, ki so, o podlagah, ki so osnova za razpravo na tem organu in sem jih kot državni sekretar dolžan tudi komentirati. To od mene verjetno pričakujete.

Torej, to ni edino gradivo, ki so ga mediji pripravili, tudi včeraj smo imeli priliko v medijih prebrati, da so naknadno ugotovili na podlagi obračuna Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da je v resnici poslovanje Kliničnega centra v Ljubljani ob upoštevanju obračuna za prvo polletje izkazalo presežek prihodkov nad odhodki. Kaj želim s tem povedati? S tem želim povedati zgolj to, da je, kadarkoli obravnavamo problematiko poslovanja nekega zdravstvenega zavoda ali katerekoli organizacije, nujno izhajati iz dokumentov, ki jih pripravimo, še najraje iz dokumentov, ki so tudi revidirani in ki, ker imamo dejansko potrditev, da so verodostojen odraz poslovanja neke organizacije.

Zdaj, če se omejimo na podatke, ki jih je doslej izkazoval Univerzitetni klinični center Ljubljana, lahko ugotavljam naslednje. UKC Ljubljana ni najbolj problematičen izvajalec oziroma javni zdravstveni zavod v Republiki Sloveniji, kajti imamo zdravstvene zavode, ki poslujejo slabše. Največje težave ima Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, sledi Splošna bolnišnica Trbovlje, potem bolnišnica Topolšica, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec. Torej, na 5. mestu od spodaj navzgor smo po sedanjih podatkih lahko beležili poslovanje Kliničnega centra Ljubljana. Klinični center Ljubljana je ob izteku tretjega kvartala izkazal 32,2 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki. Ta rezultat je v primerjavi s predhodnim letom za slabih 7 milijonov boljši, kot je bil izkazan v tretjem kvartalu predhodnega leta. Res je, da je potem ob zaključku poslovnega leta Klinični center dosegel rezultat minus 26 milijonov evrov. Najverjetneje so posledica tega poračuni, končni obračun storitev, ki jih opravi Zavod za zdravstveno zavarovanje, morda tudi vplivi zadnjega tromesečja. Kajti, rezultat per 30. 9. vključuje tudi dva meseca v katerih je zdravstvena dejavnost običajno v javnih zdravstvenih zavodih sploh beleži slabše rezultate. Gre za mesec julij in mesec avgust, ko smo soočeni z letnimi dopusti in je produktivnost dela pričakovano slabša, kot v ostalih mesecih. Kakšen bo poslovni rezultat ob zaključku poslovnega leta bomo videli ob zaključnem računu in takrat bomo lahko tudi sodili ali dosegamo zastavljene cilje. Dejstvo pa je, da je doseganje zastavljenih ciljev pod različnimi upravami in v različnih preteklih letih v UKC Ljubljana vedno izkazalo negativen poslovni izid. Torej, v vseh letih, v recimo, od zadnjih od 19. dalje, ko je mogoče zadnje primerljivo leto, zadnje normalno leto, smo v vseh letih beležili negativen poslovni izid. Jaz ne najdem slabih besed za poslovanje Kliničnega centra Maribor na splošno, nasprotno, mislim, da UKC Maribor dosega zastavljene planske cilje in lahko zgolj pohvalimo poslovanje te organizacije in nimam namena, da bi slabo govoril o delovanju UKC Maribor. Kadar govorimo o UKC Ljubljana, ki iz leta v leto izkazuje negativen rezultat, je najverjetneje čas, da poleg normalne analize poslovanja, ki jo opravimo vsako leto, poleg revizije poslovnih rezultatov, ki trenutno poteka za poslovno leto 2022 in jo izvaja revizijska družba Deloitte, to naredimo tudi za leto, v katerem smo ob zaključku poslovnega leta, ko se nedvoumno ugotovijo, kakšni so poslovni izidi, in ko bo tudi za to leto izvršena zunanja revizija poslovanja, ki bo potrdila ali ovrgla ustreznost izkazanega poslovnega izida. Namreč eden od predlogov, ki je podan na tej seji je tudi, naj ministrstvo naroči celovito neodvisno revizijo poslovanja. Takšna revizija je predvidena po samem zakonu in se bo izvršila. Javno naročilo za izvedbo te revizije je že bilo izvedeno in tudi v naslednjem letu bo to revizijo opravila družba Deloitte. Jaz mislim, da bo o delu, delu in poslovanju kliničnega centra več povedal direktor, ki ste ga povabili na to sejo. Naloga ministrstva je, da tekoče spremlja rezultate poslovanja javnih zdravstvenih zavodov in to ažurno počnemo za vse javne zdravstvene zavode. Mislim tudi, da se nam v zdravstvu dogaja en fenomen, s katerim se bo potrebno zelo resno soočiti. Dejstvo je, da je epidemija COVID-19 in vse, kar se je z njo dogajalo, na nek način spremenila delovanje javnih zdravstvenih zavodov. Zdi se, da se je vlak nekoliko ustavil in da bo potrebno zelo veliko energije, da ga bomo spet pripeljali do hitrosti, s katero je včasih vozil.

Rad bi se opredelil tudi do predloga, da bi, da bi eno od bolnišnic vodili po načelu gospodarskih družb. Kot veste, je, Zakon o zdravstveni dejavnosti izrecno govori, da je bolnišnica lahko organizirana izključno kot zavod. Za kakršnokoli drugačno rešitev je pač potrebna novela zakona in o tem bo pač moral odločati Državni zbor, ampak v vsakem primeru mislim, da smo postavljeni pred dilemo, ki se morda ne dotika samo enega eksperimentalnega primera. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji javne zdravstvene zavode, ki so organizirani tako kot so bili leta 1991 postavljeni. Vsaj za zdravstvo lahko trdim, da takšna oblika ni najbolj primerna za izvajanje zdravstvene dejavnosti. Zdravstvo ni proračunsko financirano, v zdravstvu imamo veliko več kriterijev, ki lahko vplivajo na poslovni rezultat. Res je mogoče bolj podobno delovanju gospodarskih družb kot pa morda v neki šoli, ki ima pokrite vse stroške in na koncu, če korektno deluje, lahko izkaže pozitivno ničlo. Tukaj imamo opravka s produktivnostjo, imamo opravka s cenami. In velikokrat orodja, ki so danes v uporabi v javnih zavodih, niso dovolj dobro uporabljiva pri reguliranju in vodenju storitvene dejavnosti kot je zdravstvo. Potreben bo razmislek o tem, kako organizirati to dejavnost v prihodnje. In to je eden od ključnih izzivov, ki jih mora prinesti tudi zdravstvena reforma. Toliko za zdaj.

V kolikor boste imeli v nadaljevanju vprašanja, bom svojo razpravo dopolnil.

Hvala lepa.