Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovane članice in člani komisije.

Jaz bom seveda poskušal na nekatera vprašanja odgovoriti, na tista, na delih bo seveda tudi kolegi, ki so tukaj prisotni, ampak dovolite mi v začetku poudariti ali pa bi izpostaviti nekaj, nekaj uvodnih ali pa povedati nekaj uvodnih misli. Najprej bi rad rekel, da seveda se je Vlada na to veliko naravno nesrečo, ki se je zgodila 4. avgusta, zelo hitro in učinkovito odzvala tako kar se tiče, bom rekel, reševanja ljudi, njihovih življenj v tistih prvih dneh, in tukaj seveda je treba vsekakor izpostaviti celoten sistem zaščite in reševanja Civilne zaščite, ki je opravljal izjemno delo in jaz mislim, da če že govorimo o tem, seveda je to treba brez dvoma posebej izpostaviti in ta intervencija je bila ena najdaljših oz. sploh najdaljša intervencija. Morda bo kolega poveljnik Civilne zaščite Šestan, me popravil, kolikor vem, je to bila najdaljša intervencija ravno zato, da dejansko na to veliko nesrečo, ki se nam je zgodila, odgovorimo čim bolj učinkovito in da nudimo ljudem, vsem ljudem, ki so bili tukaj prizadeti, maksimalno podporo. Vlada je bila seveda tudi odzivna z nekaterimi ukrepi, ki so zelo pomembni in so omogočili tudi močno podporo ne samo občinam ampak tudi neposredno ljudem, zato je že praktično 9. avgusta bil v Državnem zboru sprejet, so bile sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, da je bil potem že konec meseca sprejet interventni zakon, začel veljati 2. septembra, da so bile v novembru sprejete spremembe dopolnitve interventnega zakona in da je zdaj, upajmo, jutri tudi bo sprejet zakon o novi razvoju in financiranju. Skratka vsi ti zakoni so dali možnost vrste ukrepov, ki so bili usmerjeni tudi k ljudem. Kolegi iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstva za solidarno prihodnost bodo lahko še enkrat obnovili celo paleto teh ukrepov, ki so seveda lajšali zelo, izjemno težko situacijo ljudi, ki so bili, kot rečeno, na teh območjih zelo prizadeti s to naravno nesrečo. Seveda tudi vsa pomoč, ki je šla občinam tako v predplačila, ki so bila povišana, ki so bila prvič v zgodovini te Slovenije tako hitro tudi izplačana, tudi vsi interventni stroški, ki so bili izplačani. In če sem si, če imam prav zadnje številke, preko 218 milijonov je preplačil in preko 75 milijonov intervencijskih stroškov bilo izplačanih. Seveda to je neposredno pomembno za same občine, vendar tisto, kar so občine delale, so delale za ljudi in je tudi seveda ta sredstva usmerjena, bom rekel, k njim. Tako da je bilo zdaj do 3. decembra preko 453 milijonov sredstev izplačanih, da je 60 milijonov neposredno ljudem, fizičnim direktno in da pričakujemo, da bo do konca leta ta številka 84 milijonov evrov, kajti ta predplačila, ki so bila zdaj v interventnem zakonu opredeljena, bodo izplačana v naslednjih tranšah do konca tega leta. Cela vrsta ukrepov je bila tudi usmerjena gospodarstvu, vendar seveda je imelo neposreden učinek na ljudi, ker niso izgubili delovnih mest. Mi smo uspeli v tej krizi ohranjati delovna mesta in to je zelo pomembno ne samo z vidika podjetij, z vidika države, z vidika slehernega posameznika, ki je na ta način obdržal svoje delovno mesto. Skratka, to je cela paleta, ki je, jaz vendarle mislim, omogočila ljudem, da so v teh prvih mesecih vsi dobili streho nad glavo. Seveda nekateri so si poiskali te zadeve sami oziroma te alternative, nekaterim so seveda zelo odprto priskočile na pomoč občine, država oziroma posamezna ministrstva. Tako, da danes nimamo po mojih zadnjih podatkih, nobenega, ki bi bil brez, kot se reče, strehe nad glavo. In to je zelo pomembno. Res pa je, da se bodo te, da je te razmere treba ves čas spremljati. Namreč, nekaterim bo tudi v, ne vem, v naslednjih mesecih potekla kakšna pogodba, bo treba najti nadomestilo, nadomestno bivališče, če ne bodo v tem času uspeli sanirati svojih objektov z vsemi temi ukrepi, z vsemi temi izplačili, pa mi vendarle menimo, da bo veliko teh stanovanj oziroma hiš seveda saniranih in bodo ljudje lahko seveda se vrnili na svoje domove, kar je najbolj pomembno in seveda zagotavljali jim neko seveda stabilnost.

Omenili ste, da 335 družin ne ve, kako bo preživelo zimo. Vsi ti, ki so danes na tem evidenčnem seznamu za potencialno nadomestitveno gradnjo, seveda danes ima streho nad glavo. Res pa je in to je treba povedati, da nimajo še dokončne odločitve ali bodo lahko ostali na svojih domovih v perspektivi ali se bodo pač morali preseliti in izkoristiti nekatere možnosti, ki jih bo dal zakon, ki jih daje interventni zakon in seveda Zakon o obnovi, razvoju in financiranju. Zato je naša ena od prioritet in prva ali pa zelo pomembna naloga, da čim prej pridemo do, bom rekel, strokovnih ocen ali so te in dokončnih ocen ali so ta območja oziroma ti objekti ogroženi do te mere, da se ogroža tudi varnost ljudi in njihovega premoženja. Mislim, da sem zdaj v zadnjem obdobju večkrat izpostavil in to seveda zelo odgovorno in z zavedanjem, da je to velika naloga, da čim prej pridemo do teh zaključkov, teh, bi rekel sklepov, tako da bodo ljudje jasno vedeli kakšna je njihova, bom rekel, perspektiva in da se z njimi dogovorimo za te alternative. Seveda tudi mislim, da je bilo včeraj omenjeno, da ni jasno kdaj bodo te alternative možne. V teh sporazumih, pogodbah, kakorkoli že bo seveda to tudi jasno navedeno. Zato mi že v tem mesecu in mesecu januarju bomo začeli pogovore z vsemi temi lastniki teh objektov z namenom, da jim seveda predstavimo situacijo na eni strani in seveda na drugi strani, da se z njimi tudi pogovorimo o možnih alternativah, zato da bomo tudi mi vedeli kdo bo šel po kakšni poti, ki je na razpolago v zakonodaji. In poudarjam tudi na tem mestu, naša ambicija je, da se s slehernim od teh lastnikov dogovorimo. To je ključna in bom rekel, ključen naš cilj. Ne gre za to, da bi, bom rekel, kakorkoli dali v prvi plan razlastitve, absolutno ne. To je skrajna sila, če bi kje kdaj morda prišlo do tega in takrat seveda to eventualno po tehtnem premisleku tudi bi šli v tej smeri. To je ena zadeva.

Druga zadeva kar se tiče bom rekel seveda tiste prve ocene, ki so bile s strani zaščite in reševanja in so bile izjemno dragocene za bom rekel nadaljnje delo in načrtovanje so bile seveda prve ocene, kot se reče, tako razen tam, kjer gre za popolnoma uničene hiše, kjer ni bilo res nobenega dvoma. Seveda je bila cela vrsta objektov, ki jih je potem po pregledu s strani državno tehnične pisarne ali pa že samih lastnikov bilo ugotovljeno, da se seveda dajo sanirati, se sanirajo in nekatere so seveda tudi že sanirane. Zato so se razmere tudi spremenile in se bodo še spreminjale. Vse se dela v smeri, da seveda torej na boljše in to čim hitreje. Zdaj pri nekaterih objektih je še nekaj, jih je za pogledati ali bo nadomestna gradnja, se pravi na, na isti, če rečem, na istem mestu, samo da bo nova hiša, nova zgradba, ali pa bo šlo, kot sem rekel, za nadomestitvene gradnje. Tako da mi bomo seveda v naslednjem obdobju, zato ker gledamo naprej in ker so narejene tudi projekcije in ker so kolegice in kolegi tudi v stiku s temi ljudmi in seveda tudi z občinami. Tu moram reči, da je sodelovanje z občinami dobro, konstruktivno. Mislim, da smo v ravnem v prejšnjem mesecu z vsemi bili v kontaktu tako kolegi z ministrstva kot seveda tudi naši sodelavci, preverili vse nastanitve v stanje, tudi časovne okvire in seveda vidimo nekatere potrebe za naslednje obdobje bodisi za stanovanja bodisi za podaljšanje najemov ali pa seveda tudi, da bo v posameznih primerih bomo šli tudi v nakup teh mobilnih začasnih bivališč. In ti sklepi oz. te odločitve bodo še v tem mesecu najverjetneje sprejete, ko bomo imeli, bom rekel, to natančno sliko, koliko v perspektivi, govorim v spomladanskem ali poletnem času bo to, ti objekti potrebni. Zdaj zelo pomembno je, da poudarim, da vse te zadeve se delajo zelo individualno, z vsako, bom rekel, družino, posameznikom posebej. Tako bo tudi pri nadomestitvenih gradnjah. Pogovarjali se bomo ločeno, ker ima vsaka, vsak primer je primer zase, je specifičen in ga je treba tako tudi seveda obravnavati. Zdaj kar se načelno tiče poteka sanacije in obnove, seveda lahko rečem, da gre kar na, torej, da teče po načrtih, pri čemer poudarjam, da mi smo konec avgusta zaključili intervencijo, da se zdaj nahajamo v tej t. i. drugi fazi, ki je nekako vmesna, kjer se opravljajo tiste najbolj nujne aktivnosti glede vodotokov, bo kolegica državna sekretarka govorila, verjetno tudi direktorica direkcije. Na cestah se intenzivno dela na infrastrukturi, sama ste omenila vrsto mostov, ki je bilo postavljeno, skratka ukrepi, ki zagotavljajo neko, bom rekel, relativno, ker težko rečemo v popolni stabilnosti, ker je vendarle še veliko stvari, ogromno stvari za narediti, pa vendarle se razmere normalizirajo in se zagotavlja normalno funkcioniranje tudi na teh prizadetih območjih. Vendar seveda z novim letom se pa začenja obnova in to je tista ključna tretja faza, o kateri smo pogosto govorili. V mesecu januarju je že predvidena priprava in sprejem programa odprave posledic, na podlagi tega pa se bo izdelal tudi operativni načrt za vsako od teh, za vsakega od tega od teh projektov seveda zelo natančno časovno, po nosilcih, rokih, sredstvih itn. In mu seveda bomo to kot služba, ki ima eno primarno nalogo usmerjanje, usklajevanje in seveda tudi spremljanje ali, če želite, nadzor izvajanja vseh teh ukrepov, ker moramo tudi, to bo zakon nas še posebej zavezal, poročati na podlagi poročil ministrstev in občin, poročati tudi Vladi in predlagati ukrepe, v kolikor zadeve ne bi bile ustrezne. Tako da ta obnova, kot rečeno, se začenja z novim letom, glede na to, da bomo imeli cel paket zakonodaje, ki bo seveda to tudi omogočal.

Naj še to povem. Vse ukrepe, ki smo jih z dosedanjo zakonodajo sprejeli, tudi sproti spremljamo njihovo učinkovitost in recimo v spremembah in dopolnitvah interventnega zakona smo že predlagali nekatere dodatne ukrepe, za katere smo ocenili, da so potrebni.

Mulj, ministrstvo pristojno za to področje in kot ste rekla, se je pripravilo cel program. Mi smo ga tudi v okviru delovne skupine obravnavali, veliko komunicirali glede tega, tudi z občinami, tudi se pogovarjali neposredno z njimi in kot ste ugotovili, ta mulj se je začel odvažati. V Zakonu o obnovi je seveda tudi dodaten ukrep, ta center bo ustanovljen za to, da bomo lahko tudi sami v prihodnosti te tovrstne zadeve predelovali in ne bo potrebna vožnja v tujino.

Glede sredstev sem že v glavnem odgovoril.

Zdaj, kar se tiče solidarnostnega sklada Evropske unije, je ta seveda podatek točen. Tudi včeraj je državna sekretarka, gospa Jazbec, to na seji odbora povedala. Seveda pa, kar se tiče finančnega dela seveda to bo še naprej vodilo Ministrstvo za finance in bodo seveda tudi natančno pojasnili ves ta celoten sistem.

Torej, seveda, ljudi absolutno razumemo in tudi to smo velikokrat pojasnili, da z vidika ljudi je vsak dan ali pa vsaka aktivnost, ki jo izvajamo še tako hitro, prepočasna, kar je razumljivo. In seveda moramo te ljudi razumeti, da bi želeli, bom rekel, še hitreje. Je pa tudi res, da seveda obstajajo bom rekel vendarle kljub velikim prizadevanjem, kljub res intenzivnem delu, sprotnem spremljanju, spodbujanju in usklajevanju vseh teh aktivnosti, zaradi česar je bilo tudi morda narejeno na posameznih področjih več, kot smo tudi včasih ocenjevali, pa seveda želimo te zadeve še dodatno, dodatno pospešiti zato, ker se ravno to zavedamo, da je ta časovna komponenta za ljudi izjemno, bom rekel problematična oziroma želijo seveda hitrih rezultatov. Zato vse to kar sem povedal bomo naredili in mi dejansko pričakujemo v naslednjem, torej v letu 2024 ta ključen, ključne premike in pa potem v letu 2025. Seveda je pa jasno, da nekateri ukrepi, ki morajo biti izvedeni, bodo verjetno, zlasti kar se tiče vodotokov bodo povedali, pa bodo šli seveda skozi naslednja leta glede na, bom rekel, obseg ukrepov, ki jih bo potrebno narediti na tem področju. Toliko morda za začetek, pa potem še kaj naknadno. Hvala lepa.