Dober dan, lepo pozdravljeni! Pričenjam 10. sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Najprej lepo pozdravljam članice in člane te komisije, seveda pa lepo pozdravljam tudi vse vabljene na današnjo sejo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: gospod Aleksander Reberšek in gospa Meira Hot. Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastili sodelujejo; z nami je dr. Tatjana Greif, ki nadomešča gospo Natašo Sukič, gospa Katarina Štravs nadomešča gospoda Miho La Muta, gospod Branko Grims gospoda Dejana Kaloha in gospod Zoran Mojškerc bo odsoten od 16. ure dalje.

Torej prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, in sicer: potek obnove po avgustovskih poplavah v Republiki Sloveniji v povezavi s pravico do zasebne lastnine ter pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - POTEK OBNOVE PO AVGUSTOVSKIH POPLAVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI V POVEZAVI S PRAVICO DO ZASEBNE LASTNINE TER PRAVICO DO OSEBNEGA DOSTOJANSTVA IN VARNOSTI. Na sejo smo vabili predsednika Vlade dr. Roberta Goloba, ki se nam je opravičil, vabili smo županjo občine Črna na Koroškem mag. Romano Lesjak, ki se nam je res iz tehtnih razlogov opravičila, me je poklicala tudi po telefonu. Vabili smo župana občine Prevalje, dr. Matica Tasiča, župana občine Luče Klavdija Strmčnika, potem župana občine Braslovče, župana občine Ljubno, Solčave, Mozirja, Škofje Loke, Komenda, Šmartno ob Paki, Mestne občine Velenje, Mežica, Dravograd, Slovenj Gradec, Lendava, Kamnik, Mengeš, Medvode, občine Litija, občina Dobrova, Polhov Gradec, občine Žirovnica, županjo občine Domžale, župana občine Trzin ter župana občine Jesenice. Vabili smo tudi Ministrstvo za finance. Tukaj naj povem, da se je ministrstvo opravičilo in tukaj pa vendarle moram reči, da se mi zdi skrajno neprimerno, da ob taki temi se Ministrstvo za finance ponovno opraviči seje, nikogar ne pošlje na to sejo. Danes bomo namreč govorili tudi o tem, kje finančno stojimo glede sanacije in obnove pri poplavah in mislim, da v tej državi brez finančnega ministrstva težko takšne stvari pravzaprav argumentirano razpravljamo in to se mi zdi res moram povedati tudi kot predsednica te komisije, nesprejemljivo takšno ravnanje s strani Ministrstva za finance. Do sedaj nisem nikoli začela uvoda na takšen način ampak tukaj se mi zdi pa pomembno to povedati. Vabili smo Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Ministrstvo za delo družino socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za infrastrukturo Ministrstvo za okolje podnebje in energijo, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Ministrstvo za notranje zadeve Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije gospoda Srečka Šestana, državnega sekretarja in vodjo Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih gospoda Boštjana Šefica, generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje gospoda Leona Behina, predsednika Sveta Vlade Republike Slovenije za obnovo gospoda Marjana Pipenbacherja, predsednico Društva psihologov Slovenije in redno profesorico na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani prof. dr. Anjo Podlesek, Rdeči križ Slovenije generalnega tajnika Slovenske Karitas gospoda Petra Tomažiča, vodjo sveta za vode mag. Roka Fazarinca, poveljnika Gasilske zveze Slovenije Zvonka Glažarja, Gasilsko zvezo Slovenije gospoda Francija Petka, general podpolkovnika Roberta Glavaša, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, potem pa še Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije ter Združenje mestnih občin Slovenije.

Od vabljenih kot rečeno, so se opravičili Ministrstvo za finance, potem predsednik Vlade in pa gospa županja Občine Črne na Koroškem.

S sklicem seje ste s sklicem seje ste kot gradivo prejeli gradivo z dne 26. 10. 2023, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem.

In sedaj pričenjam z obravnavo te točke dnevnega reda. In najprej mi dovolite samo kratek uvod v to sejo, predvsem o razlogih za sklic te seje.

Najprej naj rečem, da smo županom želeli dati možnost, da povedo kako vidijo potek obnove, vendar očitno ni nekega velikega interesa za to, da bi podali svoja stališča, ampak bomo v nadaljevanju torej tudi še povprašali kdo od županov je prisoten in bi želel besedo.

Sklicano sejo bi morali imeti, to sejo bi morali imeti že pred mesecem dni, ampak zaradi sklica izredne seje Državnega zbora smo jo torej prestavili na današnji termin. Namen današnje seje je torej pogledati s strani predvsem tistih, ki so najbolj bili povezani s temi poplavami, ki so jih najbolj prizadele, iz prve roke slišati kaj se v tem trenutku dogaja s sanacijo in kako poteka obnova, kaj bi bilo tem občinam seveda še v dodatno pomoč poleg vseh zadev, ki so bile do sedaj sprejete, tudi mislim, da včeraj na Odboru za finance in bodo obravnavane na redni seji Državnega zbora. Koliko sredstev je bilo dejansko do danes nakazanih za obnovo? Kje se zatika mogoče z nakazili? Vemo, da se je šele včeraj začelo tudi z odvzemom mulja, ki je škodljiv, vsebuje težke kovine. Mogoče bi lahko kdo z Ministrstva za naravne vire potem kaj več o tem povedal, kako poteka odvoz. Župani opozarjajo, da je potrebno urediti brežine. Če je kdo od županov tukaj, upam da bo to tudi lahko povedal. Nujno jih je potrebno torej utrditi, predvsem zaradi tega, da ne odnašajo materiala. Dopoldan, kot rečeno, sem govorila z županjo občine Črne na Koroškem, tudi pred približno dvema mesecema, mislim da ob koncu septembra sva se tudi srečali v občini, kjer sem si jaz sama pogledala kot predsednica komisije, kako poteka obnova oz. kakšna je škoda dejansko na infrastrukturi in tudi pri posameznikih, pri ljudeh, ki so se znašli res v hudih stiskah in težkih življenjskih situacijah, torej preizkušnjah. Torej prosila mi je gospa županja, da naj izpostavim, da morajo biti izvajana dela strokovno narejena. Tukaj torej nek apel vsem tistim, ki spremljate to obnovo, da dejansko se ne dela samo za to, da se dela, ampak za to, da dejansko pridemo do izboljšanja stanja, ki bo dolgoročen, ne pa samo na kratek rok. In seveda, da je program sanacije okolja nujen in zato je seveda potrebno čim prej sprejeti sanacijski načrt in pa zakonodajo.

Včeraj, zadnja informacija je, da je Slovenija prejela tudi prvi paket, kolikor vem, nepovratnih sredstev v višini 100 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada Evropske unije, 300 milijonov evrov naj bi dobili še nekje do aprila. Verjetno bo lahko gospod Šefic kaj več o tem povedal. Kot rečeno, nimamo predstavnika Ministrstva za finance. Meni je žal, da se tako, bom rekla, pišmeuhovsko obnašajo tudi do Državnega zbora, in da ne pridejo pojasniti teh stališč. Tukaj nismo neki, bom rekla, ne vem, vsaj jaz ne kot predsednica komisije nekdo, ki bi napadalno govorila do ljudi ali pa do sogovornikov, predvsem dajem možnost, da lahko pojasnite vsi, ki ste tukaj, svoja stališča in tako bi pričakovala tudi od Ministrstva za finance.

Naslednji podatki so tudi, da v tem trenutku je še vedno 335 družin takšnih, ki ne vedo kje bodo preživeli zimo. Tukaj je seveda za vse odgovor na vprašanje, kako se to rešuje oz. ali bo to dejansko ob pravem času rešeno. Potrebno je seveda omogočiti normalno in stabilno življenje ljudem po teh katastrofalnih poplavah. Dejstvo je namreč, da so poplave prizanesle oz. zelo močno prizadele kar 104 občine v Sloveniji, med najbolj prizadetimi pa so bile zagotovo Črna na Koroškem, Luče, Braslovče, Šmartno ob Paki, skratka veliko občin in prav zato smo danes tudi povabili župane, da lahko povedo, kako se oni soočajo s to situacijo in kakšno je ne stanje pred štirimi meseci, ampak kakšno je danes stanje na tem področju in kaj še pričakujejo od države. Zdaj spomnili se boste, da se je veliko govorilo o tem, da občine nimajo dovolj denarja v začetku za kritje intervencijskih stroškov pa tudi ne denarja za poplačilo izvajalcev. Ko sem se jaz srečala torej na obisku z, ko sem obiskala občino Črna na Koroškem, takrat so opozarjali na te stvari, no, potem so se zadeve začele premikati in mislim, da so zdaj te stvari urejene. Če pogledamo malo kronološko, 6. avgusta je potem Republika Slovenija aktivirala mehanizem Evropske unije na področju civilne zaščite, nekatere države so potem ponudile konkretno pomoč tudi v obliki mehanizacije ter gradnje kritične infrastrukture. Vemo, kako so se gradili nadomestni mostovi, jaz sem si jih tudi nekaj ogledala v koroških občinah. Zdaj sredstva, ki prihajajo iz tega namena iz Bruslja, če tako rečem, so iz solidarnostnega sklada, iz načrta za okrevanje in odpornost ter kohezijska sredstva in tukaj me zanima, če so dejansko vsa počrpana oz. koliko jih lahko še pridobimo iz teh treh sklopov. Spomnili se tudi boste, da je potem v začetku takoj Slovenijo obiskala predsednica Evropske komisije, ki je tudi seveda ponudila pomoč. Je pa na državah, da seveda čim prej dajo vlogo in seveda potem nepovratna sredstva lahko pridobijo. Mislim pa, da je po zakonu tako, da najkasneje 12 tednov po škodi mora biti, mora biti takšna, takšna prijava vloga izpolnjena. A zdaj po prvotnih ocenah Vlade takrat oz. Ministrstva za obrambo, je bilo v poplavah povsem uničenih ali pa, če tako rečemo, povsem ali pa neprimernih za bivanje okoli 400 hiš. Vlada je takrat v začetku seveda najavljala podporo občinam. Nekaj zadev je bilo zagotovo realiziranih, govorilo se je, da se bo delalo na iskanju nadomestnih zemljišč, po možnosti komunalno opremljenih, nato pa bi v sodelovanju s proizvajalci montažnih hiš poskrbeli, da se na opremljena zemljišča postavi hiše. Zdaj, kolikor je meni znano, jaz sem še potem s strokovnimi službami malo preverjala te podatke za današnjo sejo, kolikor je meni znano, še vedno imamo dve montažni hiši. Če se motim, če so te številke napačne, me boste v nadaljevanju popravili, verjetno gospod Šefic najbolj pozna te podatke ali pa kdo drug s pristojnih ministrstev. Zdaj zanimivo je tudi to, da je predsednik Vlade v enem od televizijskih intervjujev dejal, da se da za montažne hiše postopke neizmerno pospešiti. Torej to je povedal predsednik Vlade in tudi povedal, da iz zadnjih pogovorov, ki jih je on imel, izhaja, da je možno na mesec zgraditi tudi do sto hiš s strani montažnih proizvajalcev. Zdaj, štiri mesece je od takrat, ko smo doživeli te katastrofalne poplave, številke kažejo, da sta zgrajeni dve montažni hiši, na drugi strani pa predsednik Vlade pravi, da je lahko na mesec, če tako rečem, brez problema zgraditi sto montažnih hiš. Tukaj me zanima zakaj takšen razkorak. Ali predsednik Vlade nekaj govori na pamet, potem pa ugotovi da to ni možno realizirati ali kje se je dejansko ta stvar zataknila in tukaj res želim konkreten odgovor, ker si to želijo tudi prebivalci s teh območij, glede na to, da je 335 družin še vedno ne ve, kje bo preživelo letošnjo zimo. Tako da na to vprašanje bi res prosila, da se mi nanje nanj odgovori, ker je pomembno predvsem zaradi tistih, ki nas bodo spremljali ali nas spremljajo, to je pomembno. V zvezi s tem je takrat bilo slišati tudi opozorila nekaterih občin, da sredstev za komunalno opremljanje nimajo, probleme pa naj bi imeli tudi z iskanjem ustreznih zemljišč. Država je torej ponudila roko, da bo iskala ta ustrezna zemljišča. Zanima me, koliko ustreznih zemljišč je do sedaj že najdenih oziroma seveda je možnost, da se lahko gradi na njih. Zdaj, tukaj imam zadnje podatke Vlade in sicer z dne, 6. 12. to je torej približno 6 dni ali 7 dni nazaj zdaj, ki kažejo, da naj bi predplačila vendarle začeli prejemati tudi posamezniki. Izplačila naj bi se izvedla v štirih tranšah, predvidoma do konca decembra v skupni višini okoli 30 milijonov evrov. Tukaj bi, če bi bilo Ministrstvo za finance oziroma nekdo iz Ministrstva za finance, bi vprašala, ali ti podatki držijo in koliko hitro bo dejansko teh 30 milijonov evrov torej nakazanih tem upravičencem. Tukaj naj bi bilo zajetih okoli 1350, se mi zdi, vsaj take podatke imam, stanovanjskih objektov oziroma 1932 upravičencev, zaradi tega, ker je lahko lastnikov, se pravi nekega stanovanjskega objekta več.

Zdaj, rada bi se naslonila še na en segment, ki se mi zdi zelo pomemben pri tej razpravi in zato smo tudi vabili danes predstavnico, profesorico se opravičujem, gospo Anjo Podlesek, tako predsednico Društva psihologov Slovenije in redno prof. na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti. Želela bi namreč tudi spregovoriti o tem, kar sem se tudi pogovarjala na terenu glede psihosocialne pomoči. Kar nekaj ljudi se je znašlo v izjemno zahtevni situaciji, na preizkušnji, ki, dokler tebe ne doleti, verjetno sam težko se postaviš v njihovo kožo, kaj dejansko ti ljudje doživljajo in so mi rekli, da je kar veliko ljudi resnično potrebovalo v tistem trenutku psihosocialno pomoč. Mislim, da je takrat psihosocialna pomoč prihajala tako v obliki prostovoljcev, civilne zaščite, bo mogoče gospod Šestan lahko kaj več povedal, s pomočjo predstavnikov Rdečega križa, slovenske Karitas, kasneje pa je organizacijo nudenja psihosocialne pomoči, kolikor je meni znano, prevzel Inštitut za javno zdravje, torej NIJZ v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, gospa Pirnat bo potem lahko kaj o tem povedala. V okviru Društva psihologov Slovenije pa je začela delovati tudi potem telefonska linija za pomoč žrtvam poplav. Tukaj bi želela mogoče odpreti to vprašanje, koliko je bilo realno oziroma koliko pomoči je bilo dejansko potrebno nuditi na terenu in pa predvsem, ali je bilo dovolj ljudi, ki lahko usposobljeno nudijo pomoč v obliki psihosocialne pomoči na terenu. Zdaj, kljub temu, kar je Vlada z zakoni in potem Državni zbor naredil na področju sanacije in odprave posledic zaradi poplav, pa vendarle je med ljudmi pogosto slišati očitke, tudi še danes, da obnova poteka prepočasi in da pomoč ne prihaja dovolj hitro, tako da tukaj bi jaz res prosila, da usmerimo vse sile v to, da res, zdaj smo formirali končno tudi ministra novega, ki je tudi povedal, da se bo dejavno spustil v to in da je to prva njegova naloga. Mi je žal, da ga danes ni z nami. Bi lahko tudi povedal, kaj, kaj namerava narediti. V zvezi s tem bi pa še nekaj rekla kar sem omenila že zadnjič na seji Državnega zbora, ko smo govorili o tej tematiki. Vlada se je letos odrekla delu evropskih nepovratnih sredstev za protipoplavno zaščito in za zmanjševanje tveganj za druge podnebno pogojene nesreče, ker naj se ti kompleksni projekti, kot so pojasnili, ne bi izvajali v skladu z načrti. Zdaj glede na to, kaj se je zgodilo in glede na to, da je prejšnja vlada zagotovila ta sredstva, in sicer v višini 280 milijonov evrov, potem pa se je ta Vlada odrekla 160 milijonov evrov, torej 120 milijonov evrov je ostalo, 160 se je pa odrekla, in to zaradi tega, ker se to naj ne bi izvajalo v skladu z načrti. Zdaj pridejo različne situacije, ki jih ne moreš predvideti, takšna je bila ta v avgustovskih poplavah. Mislim, da je bilo zelo nespametno, da se je Vlada tako odločila in me zanima ali lahko ta sredstva danes dejansko še vedno pridobimo. Če bo lahko kdo odgovoril na to vprašanje. Zdaj mogoče bi samo še to rekla glede na to, da govorim o evropskih sredstvih. Pomenljiv je podatek primerjalne analize o prejemnikih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost med državami članicami Evropske unije. Zadnji podatki so iz leta iz oktobra 2022, torej eno leto nazaj, iz katerega, iz teh je razvidno, da je Slovenija na predzadnjem mestu, kar zadeva črpanje evropskih sredstev, ki so na voljo iz načrta za okrevanje in odpornost, Slovenija je namreč izkoristila manj kot 10 % teh evropskih sredstev. Pa me zanima, zakaj je temu tako. Tukaj bi spet Ministrstvo za finance moralo kaj odgovoriti in pa seveda ministrstvo za, za črpanje evropskih sredstev. Tako da to v nadaljevanju vsekakor želim, da se odgovori. Pa mogoče samo še to, podatek, zdaj kolikor vem, naj bi bilo ljudem prizadetim v poplavah doslej izplačanih približno 60 milijonov evrov neposredne denarne pomoči. Koliko sredstev bo še nakazanih dejansko ljudem direktno, da si bodo lahko pomagali?

To so moja vprašanja. Upam, da ste si jih pristojni zapisali in želim, da v nadaljevanju tudi nanje odgovorite, ker je to pomembno predvsem za vse tiste, ki živijo na teh območjih in nas tudi spremljajo. V nadaljevanju bom seveda, če bo potrebno, še spregovorila in povprašala kakšno vprašanje. Zaenkrat pa toliko.

In sedaj dajem oz. sprašujem najprej, kdo od županov iz občin je mogoče tukaj, da mu dam besedo, sicer bomo nadaljevali s predstavniki ministrstev. Aha, saj torej ne vidim nikogar od županov, zato ... Želite postopkovno? Gospod Hoivik, izvolite.