Lep pozdrav kolegicam in kolegom, spoštovani državni sekretar za vašo uvodno obrazložitev! Zdaj tukaj verjetno je bil pri splošnem orisu ozadje predloga verjetno rahla napaka, ker piše, da se ta direktiva že skoraj 20 let uporablja. Tako da verjetno se, je tu bil en lapsus, kar ni 20-letna praksa, ampak 10-letna praksa, ampak ni pomembno za današnjo razpravo.
Jaz se tudi strinjam oziroma naša poslanska skupina se strinja, da je ta direktiva, ki je zdaj že 10 let v uporabi, prinesla seveda neke koristi, pozitivno vplivala tudi na pravice žrtev. Vi sami ste zdaj povzeli teh ključnih pet področij, ki bi še jih potrebno dodatno nasloviti zdaj s to novo direktivo oziroma tega predloga Direktive o zaščiti žrtev kaznivih dejanj. Mene na nek način veseli, da tako rečem, da ste izpostavili tematiko ranljivih žrtev, vključno z otroki, ki jih naslavlja 8., 9. in. 9.A člen ter v neposredni povezavi je seveda tudi 27.A člen, ki govori žrtev nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Jaz bi rad spomnil, da so ženske in otroci, ki so žrtve nasilja v družini posebna kategorija seveda žrtev, ki jih moramo posebej še čuteče oziroma čuječe obravnavati. Zdaj ženske in otroci, so po naši oceni v izrazito podrejenem položaju. Dostikrat se zgodi namreč, da je ta moški nasilnež tisti, ki povzroča to trpljenje in dostikrat tudi kazniva dejanja v tem družinskem miljeju. Mi smo imeli mednarodne dneve zdaj pred kratkim, boja proti nasilju, med 25. novembrom in 10. decembrom so potekali. Smo tudi seveda to tematiko zelo podrobno spremljali. Nasilje v družini, nasilje nad ženskami, ki jih tudi naslavlja ta člen v direktivi, to so seveda tragične zgodbe, kot sem rekel, tudi dostikrat kazniva dejanja, ki so pa žal, zunanjemu svetu prikrita iz preprostega razloga, ker se dogaja za štirimi stenami. Pa vemo, da se to nasilje izvaja ne glede na družbeno statusno okolje, se pravi, vsi so potencialni lahko storilci teh zavržnih kaznivih dejanj.
Kaj je potrebno tukaj opozoriti? Da umanjkanje prič, ki se v teh primerih dogajajo, ker dostikrat so priče samo otroci, ki so pa še toliko bolj travmatizirani zaradi teh dogajanj v družinskem okolju, po statistiki naše policije je nekje zabeleženih 1200 primerov na letni ravni. Teh primerov nasilja v družini, bog ve, koliko je še teh primerov, ki jih policija ne detektira enostavno zaradi tega, ker žrtve same ne prijavijo nasilja, se potem mogoče le, ko pa gre bi rekel že skoraj za boj za življenje ali smrt, se pol označijo ali so pa prijavitelji dostikrat prijatelji, znanci, pač tisti, ki to slišijo oziroma nekako vidijo kaj se dogaja.
Zdaj, ko je državni sekretar govoril seveda o tem nacionalnem okvirju, ki nam ga določa tako ta direktiva kot nacionalna zakonodaja, je to ena stvar, pa preden preidem na tisto, bi pa želel ta širši družbeni okvir še tukaj osvetliti, da za to problematiko poleg nacionalnega pa EU okvirja, gre za kompleksno problematiko, kot sem rekel, kar je tudi težko detektirana. Zato bi rad tukaj še posebej izpostavil nujno sodelovanje različnih deležnikov, od strokovnjakov s področja nasilja v družini, do policije, centrov za socialno delo, šolstva, zdravstva, pravosodja in ne navsezadnje nas zakonodajalcev.
Jaz se strinjam da mi imamo v naši nacionalni ureditvi predvsem z zakoni, ki jih je že omenjal dr. Šoltes, to področje dovolj da rečem v smislu zaščite otrok dorečeno se pravi Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in pa obravnava v tako imenovani hiši za otroke, ki jo dr. Šoltes omenja se pravi Barnahus, jaz tudi mislim da ste vi bili v tujini ste si pogledali ta model varnih hiš za otroke, tako da tukaj tudi jaz se tukaj strinjam, da ta prožnost v sami direktivi naj še bo predmet nadaljnjih debat potem na evropskem parketu, ker tukaj bo potrebno spremeniti naše obstoječe akte, v kolikor bo to besedilo ostalo takšno kot je, tako da tukaj ste potem vi tisti, ki boste to še filigransko dorekli. Kot še pa enkrat, Vlada Republike Slovenije se zaveda tega proaktivnega celovitega stopa, ki sem ga že omenjal prej, tako da mi v tej fazi Slovenske demokratske stranke seveda bomo to direktivo podprli.