Ja, lep pozdrav! Jaz sem Drago Mohorko, predstavnik civilne iniciative Za Pohorje brez vetrnih elektrarn in v bodoče naprej bom samo govoril o civilni iniciativi, da ne bom tega podaljševal.

Najprej bi se zahvalil poslanski skupini, ki je vložila zahtevo, da se skliče nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor z obravnavo točke Stop gradnji vetrnih elektrarn v osrčju zelenega Pohorja, na kateri bo možno v hramu demokracije predstaviti stališča in predloge lokalnih skupnosti, stroke in nenazadnje civilne družbe. Civilna iniciativa ne nasprotuje gradnji vetrnih elektrarn na degradiranih in neposeljenih območjih v Republiki Sloveniji, civilna iniciativa pa je skupaj z občinskimi sveti in župani občin Oplotnica, Ruše, Zreče in Slovenska Bistrica, predvsem pa s krajankami in krajani krajevnih skupnosti Kebel, Tinje in Šmartno na Pohorju odločno proti gradnji vetrnih elektrarn na Pohorju. Prav tako so negativna mnenja oz. zadržke glede gradnje vetrnih elektrarn in spremljajoče infrastrukture na Pohorju podale ključne strokovne institucije - Zavod za gozdove, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Direkcija Republike Slovenije za vode, Komunala Slovenska Bistrica. Že nekaj mesecev z zaskrbljenostjo spremljamo projekt 14 zasebnih investitorjev, ki predvideva gradnjo 56 vetrnih elektrarn na območju Pohorja. Sprašujemo se, kako je mogoče, da se tak projekt kot je gradnja 56 skoraj 200 metrov visokih vetrnih turbin, sploh lahko poskuša umestiti v neokrnjeno naravno okolje zelenega Pohorja. Gre za območje najvrednejše slovenske in evropske narave, področje Nature 2000 in bodočega regijskega parka Pohorje, občutljivih gozdnih in mokriščnih ekosistemov ter virov pitne vode, kamor umeščanje takšne energetske infrastrukture nedvomno ne sodi. Vetrna energija je tam, kjer je zadosti stalnega vetra in pa razpoložljivega prostora, lahko dobrodošlo dopolnilo v energetskem sistemu. Pri vsakem posegu v prostor tehtamo med koristmi, ki ga tak poseg prinese, in pa škodo, ki jo s tem povzročamo okolju. Koncept umeščanja vetrnih elektrarn se ne samo na Pohorju temveč na nivoju Slovenije žal kaže kot problematičen in protisloven, saj se energetsko infrastrukturo, potrebno za pridobivanje energije iz vetra, umešča izključno v neokrnjen naravni prostor. Poleg našega zelenega Pohorja je trenutno javno znanih še več naravnih območij, kjer potencialni investitorji, zasebni in državni, želijo umeščati polja vetrnih elektrarn, to je Ojstrica, Paški Kozjak, Rogatec, Senožeška Brda, Zajčica, Dolenja vas, Mislinja, Plešivec, Boč in drugi. Za večino pobud je predvidena umestitev polj vetrnih elektrarn prav v gozdni prostor, v naravo. Podobni problemi so tudi s postavljanjem t. i. agrovoltaike na kmetijskih zemljiščih, od katerih izpostavljamo naselje Počakova v krajevni skupnosti Svibno v občini Radeče in naselje Ljubstava v občini Videm.

Vetrna energija se predstavlja kot zelena energija, redkeje pa se izpostavljajo podrobnosti načina izvedbe postavitve takšne infrastrukture v prostor in kakšne so posledice. Zato je smiselno povedati, kaj postavitev take infrastrukture pomeni, saj gre v osnovi za energetsko infrastrukturo izjemnih dimenzij, ki posledično predstavlja tudi drastičen poseg v prostor, kamor je umeščena. V primeru umeščanja v naravno okolje v našem primeru po večini v gozdno krajino Pohorja gre pri tem takem posegu za degradacijo tega prostora ekosistema in pa drugih stvari, ki sovplivajo, saj to področje nas ščiti tudi pred plazovi, blaži vetrove, zagotavlja stabilno klimo in vire pitne vode ter so ključni tudi pri ponoru ogljika, spregledati pa ni mogoče niti uničenja življenjskega prostora za prostoživeče živali in degradacijo krajinske podobe. Če ponaroz..., ponar..., ponazorimo, za postavitev ene elektrarne v gozdu je potrebno za potrebe vzpostavitve temeljenja in zagotovitve prostora za montažo na lokaciji najprej odstraniti gozd v dimenziji približno enega nogometnega igrišča. V nadaljevanju je potrebno stolp temeljiti in za temeljenje take strukture se porabi več kot tisoč ton betona, ki se ga vlije v predhodno neokrnjen gozdni prostor. Ta beton je potrebno na lokacijo tudi pripeljati. Pripeljati pa je potrebno tudi samo infrastrukturo, torej stolpe in elise, za kar pa naše lokalne in gozdne ceste niso niti približno dimenzionirane. Za dovoz infrastrukture na lokacijo bi bile potrebne bistvene širitve lokalnih in gozdnih cest oz. bi bilo potrebno zgraditi nove ceste, kar pomeni nadaljnji posek gozda. Vetrne proizvodne naprave bi bile potrebno na to priključiti na omrežje, za kar bi bilo potrebno za 35 vetrnih elektrarn na Arehu in Treh Kraljih vzpostaviti kablovod od Treh Kraljev preko Areha do centra Ruš, za 21 načrtovanih vetrnih elektrarn na vetrnem polju Gradišče pa bi, kot je načrtovano, morali zgraditi kablovod vse do Slovenske Bistrice. Tudi ti posegi predstavljajo drastične intervencije tako v ohranjeni gozdni prostor kot tudi na območje obstoječe cestne infrastrukture.

Civilna iniciativa podpira izjavo Gibanja Svoboda o umeščanju vetrnih elektrarn na Pohorju z dne 20. 11. 2023 in ministra za okolje, podnebje in energijo mag. Bojana Kumra v tistem delu, kjer navaja, da se morajo odločitve o umeščanju vetrnih elektrarn v prostor sprejeti šele takrat, ko bodo usklajena stališča lokalne skupnosti, stroke in civilne družbe in da na koncu imajo seveda vedno prav ljudje. Če ljudje vetrnic ne sprejmejo, energetske infrastrukture tam ne bo. Slednje stališče je minister potrdil tudi na javnem posvetu Energetska prihodnost Krasa in Brkinov dne 29. 11. 2023 na gradu Štanjel, tam sva oba z državno sekretarko bila prisotna pa še kdo drugi, to lahko to tudi potrdimo. Zato upravičeno pričakujemo in vas prosimo, da Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor po razpravi sprejme takšno odločitev, da bo umeščanje vetrnih elektrarn na Pohorju ustavljeno, saj jih Pohorke in Pohorci ne želimo ne glede na finančno ponudbo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo občinam za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav v višini 200 tisoč za en megavat moči. Ob koncu bi v imenu civilne iniciative podal še sledeči apel Pohorske občine so se pred 7 leti izrekle za ustanovitev regijskega parka Pohorje. Projekt je tik pred realizacijo, pripravljena je uredba o regijskem parku Pohorje, ki čaka za potrditev oz. sprejem na Vladi Republike Slovenije. Zaradi interesov Energetike njene vsebine naj ne bi bile usklajene, namreč tudi minorno, v samo okoli 5 tisoč hektarjev velikem območju predlaganega regijskega parka naj bi ministrstvi, pristojni za energijo in infrastrukturo, želeli umestiti vetrne elektrarne. Zahtevamo, da odločujoči čim prej sprejmejo predlagano uredbo z vsebinami, ki ne dopuščajo umeščanja vetrnih elektrarn na območje regijskega parka Pohorje, ter da se postopek ustanovitve parka nadaljuje kot je bilo načrtovano in se še letos zaključi z razglasitvijo regijskega parka Pohorje. Hvala lepa.