Najlepša hvala, spoštovani. Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanci, poslanke! Izraba vetrne energije v Sloveniji jo res spremlja neka smola in razumem, da je današnja razprava uperjena proti nekemu konkretnemu projektu na konkretni lokaciji. Bi pa si vseeno želela, no, in pozivam vse prisotne, da v današnji razpravi ne dopustimo nekih pavšalnih, poenostavljenih ali populističnih razprav, ki so kar vse povprek a priori proti vetru. Ozavestimo in ločimo slabe in dobre prakse, slaba in dobra projekta. Tako kot pri vsaki gospodarski dejavnosti, kjer tudi ne moremo vseh podjetij metati v isti koš, ločimo tudi tukaj projekt od politike na strateški ravni in ločimo slabo in od dobre prakse. Veter je čisti vir energije, ker je obnovljiv, ker ne stane nič, ker njegova izraba ne pušča trajnih posledic za podnebje in za človeštvo in ker se njegov vpliv na lokalno okolje da bistveno omiliti. Za konkretne projekte pa potrebujemo znanstvene pravne in strokovne argumente vezane na mikro lokacijo torej na lokacijo specifično in na neko tehnološko rešitev natančno. Pavšalizma in psevdo strokovnosti si na tako že pospešenem nimbi efektu proti vetru v Sloveniji ne bi smeli privoščiti. In čeprav je ta konkretni projekt, ki je danes tema razprav, posledica preteklih odločitev občine, ponavljam, posledica preteklih odločitev občine, želim vseeno ravno za to, da podprem s čim sem začela ločiti projekt od politike na neki strateški ravni, projekt od države in strateških usmeritev države na tem področju. A kljub temu, da je izraba vetrnega potenciala za proizvodnjo električne energije jasno predvidena že z našimi veljavnimi pred leti sprejeti strateškimi dokumenti, cilji so tudi na leto natančno določeni. Slovenija izrazito negativno izstopa v primerjavi z drugimi državami članicami EU na tem področju in to je ne glede na to katero primerjavo vzamemo v roke. Če se primerjamo na primer z jedrskimi državami, vidimo, da ima velika večina evropskih jedrskih držav vetra v svoji energetski mešanici več kot 10 %. Če pogledamo kar povprečje v EU, ugotovimo, da povprečni delež vetra v proizvodnji v drugih državah EU že lani dosega vsaj 16 %, v povprečju gre tudi do 30 %, v nejedrskih državah članicah celo do 70 % In pozor, to so številke iz uradnih podatkov, ki so nastali pred ukrajinsko vojno, kaj se je na tem področju zgodilo v zadnjem letu pa pol bo statistika pokazala šele naslednje leto. Vemo pa že danes, da je izjemen prirast vetra. Če pogledamo najbolj gozdnate države EU ima večina le-teh, torej najbolj gozdnati že danes nekaj 1000 megavatov inštalirane moči, le Estonija je pod 1000. Če se primerjamo z državami članicami, ki imajo največji delež teritorija pod zaščito Nature 2000, je slika ponovno ista. Vse te države torej, ki so popolnoma primerljive z zaščitenimi območji s Slovenijo, imajo že danes več tisoč megavatnih inštaliranih moči, le Bolgarija jih ima 704 megavate. Evropska komisija nas že leta uradno, formalno poziva, naj naredimo korak naprej, saj je prav za posebej na območju Natura 2000 evropska komisija izdelala smernice umeščanja vetrnih elektrarn na zaščitena območja, ker je to normalna praksa povsod po Evropi. Letos je bil celo sprejet evropski akcijski načrt za veter, ki določa nove cilje na tem področju do leta 2030, in Evropska komisija je vetrno industrijo proglasila za strateškega pomena glede na prispevek delovnih mest, število delovnih mest in vrednosti ekonomije ter dodane vrednosti. Sloveniji žal nismo uspeli prebiti magičnih 5 megavatov. Cilj v Nepnu, ki je sprejet, bi pomenil, da izkoristimo približno 1 % našega potenciala. V praksi to pomeni 150 megavatov oziroma 30 do 50 vetrnic z močjo od 3 do 5 megavatov. Ministrstvo se z več instrumenti v zadnjem letu oziroma je v zadnjem letu proaktivno pristopilo k reševanju te problematike in z več instrumenti poskuša naslavljati to situacijo v Sloveniji, ki je res, ponavljam, izstopajoča v EU in upamo, da bo na dolgi rok to seveda obrodilo nekatere sadove. V zadnjem letu smo izdelali nove in ustrezno certificirane meritve hrupa vetrnih elektrarn oziroma edine vetrne elektrarne, ki jo imamo po danskem standardu merjenja, ki velja za najstrožjega na svetu. Ti rezultati bodo kmalu javnosti dostopni. Izdelali smo tudi mapiranje potencialov in analizo omejitev ter občutljivosti in ranljivosti za 13 varstvenih kategorij. To je že javno dostopno. Seveda ugotovitve niso presenetljive. Večina našega vetrnega potenciala se seveda skriva na grebenih, v hribovitosti, na nenaseljenih področjih, to verjetno ne more biti presenečenje komu. Je pa vetrni potencial naša druga največja naravna danost? Potenciala imamo kar za 2 in pol krat Slovenije, da tako rečem, imamo ga kar osemkrat več kot imamo veter, kot imamo hidropotenciala, ki že skoraj mitsko velja za našo naravno danost, pa se tudi skriva na globoko zavarovanih naravnih območjih Nature 2000, a nas to ne zaustavlja pri načrtih za njegovo izrabo. Podobnega s pristopa si želimo tudi za veter.

Za dosego podnebno energetskih ciljev do 2030 si želimo najti način, da izkoristimo ta 1 % našega potenciala. Zato je bil sprejet zakon, ki omogoča tako imenovano pripravo go to območij, torej prednostnih območij, ki nimajo večjih ovir v prostoru za razvoj vetra in tukaj na tej točki absolutno zanikam navedbe da naj bi zakon kakršnokoli povezavo s tem konkretnim projektom, ponavljam, ta konkretni projekt se umešča že nekaj časa in pravno podlago ima v občinskih prostorskih aktih, ne na zakonu, ki je bil sprejet par mesecev nazaj. Skratka ministrstvo je tudi po zgledu jedrske elektrarne oblikovalo finančno nadomestilo za lokalne skupnosti, ki bi imele neko neposredno korist od sprejema vetrne elektrarne na svojem območju, podobno kot je pri jedrski elektrarni in to bi bistveno znižalo stroške za občane, ki bi morali živeti s to infrastrukturo tako kot s katerokoli drugo infrastrukturo, ki že danes v prostoru, pa za katero ne dobivajo nadomestila. Prav tako smo posebej radodarne subvencije oblikovali za razvoj energetskih skupnosti iz vetra, kar pomeni, da aktivno podpiramo razvoj od spodaj navzgor, torej preko zadrug, preko občinskih povezav in ta razpis bo na Borzenu odprt še naslednji dve leti. Ministrstvo je prav tako izvedlo javnomnenjsko raziskavo o sprejemljivosti vetra v Sloveniji. Ta je pokazala, da je sprejemanje vetra med državljani presenetljivo visoka, in to čisto v vseh regijah. Skoraj 80 % vprašanih vetrnice sprejema ozirom si jih želi več, kar 40 % bi jih sprejelo v domačem kraju. Ministrstvo je na podlagi te raziskave seveda tudi pripravilo in stopilo na korak naprej in pripravilo kampanjo informiranja in ozaveščanja o pomenu električne energije iz obnovljivih virov energije, ki se bo izvajala v letu 2024. Dejstvo pa ostaja, da smo bili leta 2022 v deležu novo inštalirane kapacitete OVE, torej vetra in sonca skupaj na samem repu evropskih držav. Posledica je seveda, da moramo dokupovati minimalno predpisan delež obnovljivih virov energije tako imenovane statistične prenose, da lahko ohranimo evropska nepovratna sredstva oziroma črpanje teh. In za lansko leto bomo tako v Hrvaški, kjer mimogrede vetrne parke gradijo slovenska podjetja, ki so v državni lasti, za statistični prenos plačali 11 milijonov evrov. To me pripelje do jedra odziva ministrstva, pristojnega za energijo in podnebje na predlagane sklepe predlagateljev. Ko govoriš s slovenskimi podjetji, ki investirajo v vetrnice na hrvaškem ali kjerkoli drugje po Balkanu ti vsi rečejo isto, tam, saj veš, da boš prišel do konca. Ščiti te zakon, pravila so jasna. Pri nas pa si očitno lahko privoščimo politično razpravo o sklepih, ki pozivajo h kršitvi zakona, ki govorijo o nekem poseganju ene veje oblasti v drugo, ki govorijo o političnem poseganju v zakonito vodene upravne postopke, s katerimi bi se kar malo arbitrarno odločali o tem kaj bi imeli in česa ne bi imeli, tudi če so bili vsi pravni in postopkovni pogoji izpolnjeni ali ne, to ni več važno. Spoštovani poslanci, kaj takega si res ne moremo privoščiti, zato sklepi niso sprejemljivi. Predstavljajte si tudi tako imenovani spilover efekt na druga področja, če bi takšne sklepe sprejeli. Takšnega posega, to je takšen poseg v neko ustavno zavarovano pravico investitorjem v tej državi za katerokoli gospodarsko pobudo, ki Ustava varuje svobodno gospodarsko pobudo in zakonodaja na podlagi tega vse drugim deležnikom jasno varuje interese v postopkih in jim daje pravico, da se vključujejo v postopke umeščanja in kasneje v postopke dovoljevanja neke gospodarske pobude, pa naj bo to vetrnica ali tovarna ali 5G omrežje ali karkoli drugega. V obeh fazah so vključeni vsi, tako lokalna skupnost kot tudi ljudje. Zakon nedvomno to predpisuje. V postopke dovoljevanj se lahko v skladu z zakonodajo vključujejo lastniki nepremičnin tako imenovani mejaši, druge osebe, na katere bi lahko projekt vplival, nevladne organizacije, civilne iniciative, občine in strokovni zakoni pa tako ali tako nastopajo kot obvezni mnenjedajalci. Izredno pomembno je, da prepoznamo mi, torej odločevalci, politiki, zakonitosti in pravni okvir, ki velja in posledično omogočamo ljudem, da jih usmerjamo na pravilna mesta in jim omogočamo, da se na pravilen način vključujejo v neke upravne postopke, ker je to edini zakonito in pravilno voden pristop. V tem konkretnem primeru je Ministrstvo za naravne vire in prostor že tako in tako dalo obširnejše javno pojasnilo o samem postopku kaj je res in kaj ni in to je vse javno dostopno. Ta konkreten projekt sloni na konkretnih občinskih in ne državnih odločitvah, dejstvo je tudi, da predstavlja pa nek primer slabe prakse, to ni za skrivati. A izredno pomembno je da v teh razpravah ločimo med investitorji, ki se poslužujejo nekih dobrih praks umeščanja in to tudi dopustimo in med investitorji, ki niso vešči upravljati s takimi izzivi in jih bo sam zakon oziroma sam zakonito voden upravni postopek brez političnega vmešavanja tudi ustrezno prepoznal in da tako rečem, reguliral. Tako, da kar se tiče pa tudi ministrove izjave na radiu, jaz mislim, da je zelo jasno, da je iztrgano iz konteksta, kot sem povedala, minister je zelo jasno, govoril je o tem, da je treba sprejeti veter in da se ministrstvo trudi postavljati mehanizme, kjer bi veter prišel skozi skupnosti, skozi neke zadruge, zato dajemo in sprejemamo cel kup raznih ukrepov, kjer bi ljudje to sprejeli za svoje, tako kot so sprejeli cesto, tako kot so sprejeli telekomunikacijski drog in podobno, o tem je minister govoril, ko je rekel, da ljudje morajo sprejeti oziroma, če bodo ljudje sprejeli in moramo jim pomagati, bomo imeli dobre prakse, če pa ljudje tega ne bodo želeli oziroma do tega ne bomo prišli, pa ne bo. Ni korektno iztrgati ministrovo izjavo, eno izjavo iz enega konteksta na radijskem pogovoru, ki je bil bistveno širši in daljši. se bom tukaj zaustavila, pa najlepša hvala predsedujoča.