Hvala lepa.

Spoštovani! Obravnavani predlog zakona je posledica novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je Državni zbor potrdil letošnjega julija. Ta z začetkom leta 2024 uvaja prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obveznega in enotni pavšalni prispevek v višini 35 evrov za vse. Takrat nismo glasovali le za prenos dopolnilnega zavarovanja ali proti njemu, glasovali smo tudi o tem, ali želimo javno, transparentno in vsem dostopno zdravstvo ali pa so nam ljubši parcialni interesi in siromašenje javne zdravstvene blagajne z namenom polnjenja zasebnih žepov. Kot družba smo po desetletjih spoznali, da koncept dopolnilnega zavarovanja preko komercialnih zavarovalnic ni optimalna rešitev. Še več, v tem dolgem obdobju smo bili večkrat priča nenavadnim malverzacijam in računovodskim akrobacijam. Zdaj se bomo odločali o tem, na kakšen način naj ena od teh zavarovalnic, Vzajemna, ki je v lasti zavarovancev, nadaljuje svojo pot, in to na najbolj pravičen in pravno vzdržen način. Status članstva v družbi za vzajemno zavarovanje je po Zakonu o zavarovalništvu in statutu Vzajemne vezan na obstoj zavarovalne pogodbe, zato bi zavarovancem, ki so imeli sklenjeno le Pogodbo o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, ob uveljavitvi julija sprejete novele prenehalo članstvo v Vzajemni, s čimer bi izgubili vse pravice vezane na to članstvo. Zato je bilo z julijsko novelo določeno podaljšanje članstva v Vzajemni z vsemi pravicami kot so jih imeli do prenehanja pogodb z Vzajemno, vključno s pravico do ustreznega deleža v primeru preoblikovanja Vzajemne v delniško družbo. Zaradi pravne varnosti in predvidljivosti je 21. člen sprejetega zakona za zakonsko ureditev preoblikovanja Vzajemne kot skrajnostni rok določil konec naslednjega leta, to je leta 2024. Zakon, ki ga obravnavamo danes zato določa postopek statusnega preoblikovanja ter pravice ustanovitelja in upravičencev, to je članov. Če bi zakonodajalec določil, da so člani ki so imeli sklenjene pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju še naprej člani Vzajemne, a hkrati ne bi predvidel statusnega preoblikovanja Vzajemne, potem bi člani sicer ostali v korporativni strukturi Vzajemne, ne bi pa mogli več udejanjati svojih premoženjskih interesov. Za premije, ki so jih že vložili v Vzajemno, ne bi prejeli nobenih zdravstvenih storitev, saj je zakonodajalec ukinil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, hkrati pa tudi v primeru izstopa ne bi bili upravičeni do izplačila. Upravičenci do deleža bodo tako ZZZS, člani Vzajemne, ki so imeli sklenjene pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, ter seveda preostali zavarovanci oziroma člani Vzajemne, ki imajo sklenjene druge zavarovalne produkte.

Tekom obravnave smo imeli v Poslanski skupini Svoboda nekaj pomislekov, ki smo jih naslovili s sprejetimi amandmaji. Obrnili smo logiko izplačevanja deleža in določili višino zneska. Posamezni upravičenec bo upravičen do izplačila deleža, če njegov nominalni delež ne presega 120 evrov, razen če v roku 15 dni od prejema obvestila uveljavi pravico, da namesto izplačila svojega deleža, prejme ustrezno število delnic Vzajemne. Pri določanju višine deleža smo upoštevali mnenje regulatorja, to je Agencije za zavarovalni nadzor, saj višina 120 evrov predstavlja zgornjo mejo, ki bi še zagotavljala zadostno višino kapitalske ustreznosti, ki bo omogočala nemoteno poslovanje Vzajemne.

V zaključku v Poslanski skupini Svoboda podpiramo cilje in namen zakona, gre za transparentno ureditev statusnega preoblikovanja Vzajemne, z glavnim namenom zaščite pravic njenih članov in ustanovitelja, zato bomo glasovali za sprejem zakona.

Hvala lepa.