Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je kot je ustaljeno podala pisno mnenje o predlogu zakona. Kot izhaja že iz uvodne predstavitve predlagateljice zakona, gre za prenos direktive Evropske unije v naš pravni red, in sicer je bila direktiva uveljavljena konec prejšnjega leta, rok za njen prenos je pa 31. 12. letos. Sam zakonodajni postopek se je začel 24. novembra letos. Glede na dodelitev zadeve Zakonodajno-pravni službi in sklic odbora je imela Zakonodajno-pravna služba na voljo sedem delovnih dni za pripravo mnenja o zakonu. Kot smo slišali, ki je nov, samostojen, se pravi, uvaja novo sistemsko obdavčitev in ima kot tak kompleksne vsebinske rešitve.

Ena izmed pripomb v našem mnenju, glede na to, da sem omenila časovno komponento, se je nanašala glede na predlog za uveljavitev, ki je bil 15 dni. Ob takem predlogu se je postavljalo vprašanje morebitne retroaktivne uveljavitve, glede na to, da je treba upoštevati možnost, dejavnike, ki bi se lahko uveljavitev zamaknila, kot je to veto, zakonodajni referendum. No, vendar se eden od predlaganih amandmajev treh poslanskih skupin nanaša ravno na to določbo. Predlagana je uveljavitev naslednji dan po objavi; gre za enega redkih amandmajev. Naslednji se nanaša na opozorilo na načelo zakonitosti v prekrškovnem pravu, kjer ni bilo materialne določbe, za katero je predpisan prekršek. Sicer pa pripombe, ki jih je podala Zakonodajno-pravna služba, ostajajo v veljav. Predvsem gre tu za ta naš splošni del, kjer smo poudarili, da gre za vprašanje skladnosti predlaganih rešitev z načelom pravne države iz 2. člena Ustave. Gre za načelo, ki zahteva jasne, razumljive, nedvoumne zakonske norme. Sicer se pri uporabi teh zakonskih norm - ja, to vedno pomeni tudi razlago. V pomoč pri tem je obrazložitev zakonodajnih rešitev, ki pa je v tem predlogu zakona samo nekako načelna, saj povzema kaj se s členom določa oz. je strnjen prepis samega besedila člena. Tako stanje bi lahko pomenilo, da bi se vsebino zakona oz. kaj se od naslovnika zakonskih določb zahteva, lahko točno ugotovilo šele pri uporabi zakona s strani razlage pristojnih organov pri samem izvajanju. Glede tega iz ustavnosodne presoje izhaja, da tak zakon povzroča pravno negotovost in s tem nezaupanje v pravo.

No, na splošno, glede na to, da gre za prenos direktive, pa je treba upoštevati tudi nomotehnična pravila. Ta pravijo, da je vsebino direktive treba vsebinsko prenesti. Predlog zakona direktivo prepisuje. Tako na primer, za ilustracijo, eno od rešitev imamo v predlogu zakona, da je pooblaščeni računovodski organ, da to pomeni organ, ki ima v jurisdikciji pravna pooblastila da predpiše, določi ali sprejme računovodske standarde za namene računovodskega odločanja. Upoštevaje našo veljavno ureditev je v bistvu ta pooblaščeni organ, kratko in jasno, Slovenski inštitut za revizijo. Neuporaba nomotehničnih pravil se odraža predvsem pri sklicevanju na posamezne strukturne enote predpisa, ta sklicevanja so nejasna. Tako imamo na primer dvojna sklicevanja na točke, zaradi česar ni jasno, na kaj se nanaša sklic na prejšnjo točko. Poleg tega velikokrat pri sklicu na točke ni naveden odstavek, potem pri sklicu na odstavek ni naveden člen, pri sklicu na člen pa ni naveden zakon in zato ni določljiva relevantna vsebina. Toliko uvodoma.

Poleg teh splošnih pripomb, ki sem jih povzela, smo pa tudi podali konkretne pripombe k posameznim členom in smo tudi navedli razloge za pripombo. Hvala.