Spoštovana predsednica, spoštovane članice in člani odbora, spoštovani vsi ostali prisotni!

Predlog zakona, ki je pred vami, je nov samostojen zakon, ki zagotavlja globalno minimalno obdavčitev za velike mednarodne in domače skupine podjetij. Že na začetku je treba poudariti, da ne gre za tesno povezavo z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, kajti ta predlog zakona ureja le povrhnji davek, ki se določa drugače kot davek od dohodkov pravnih oseb in učinkuje le na nizko obdavčen dohodek velikih skupin podjetij. S tem zakonom Slovenija izpolnjuje zavezo v okviru OECD in EU za uvedbo globalne minimalne davčne stopnje s ciljem odpravljanja konkurence na področju stopenj davka od dohodkov pravnih oseb oz. za preprečevanje erozije davčne osnove in prenos dobička v nizko obdavčene jurisdikcije. Predlog zakona prenaša Direktivo EU iz 14. decembra 2022 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje. Omenjena direktiva dosledno sledi pravilom, ki jih v okviru drugega stebra obsežne globalne davčne reforme za naslavljanje davčnih izzivov zaradi digitalizacije gospodarstva od leta 2016 dalje pripravlja OECD ob podpori G20.

Predlog zakona uvaja nov in kompleksen sistem, kar pa je nujno, da se dosežejo prej navedeni cilji in nameni. Za njihovo dosego je pomembno enotno in čim širše izvajanje tega sistema na globalni ravni. EU je bila na tem področju vodilna, saj je kmalu po pripravi vzorčnih pravil na OECD pripravila direktivo, ki je ta pravila povzela in katere rok za prenos v nacionalno zakonodajo držav članic je 31. december 2023. Sistem, ki ga določa zakon, se lahko opiše v nekaj bistvenih korakih. V obseg pravil spadajo subjekti v sestavi skupin s konsolidiranimi prihodki 750 milijonov evrov ali več. Osrednja določila zakona se nanašajo na izračun dejanske davčne stopnje za subjekte v sestavi v posamezni jurisdikciji, kjer skupina deluje. Dejanska davčna stopnja se izračuna po formuli, poznati je treba zajete davke in kvalificiran dohodek ali izgubo, ki začetno izhaja iz računovodskih pravil in se še prilagodi. Minimalna obdavčitev oz. povrhnji davek se uporabi od presežnega dobička, ki je kvalificiran dohodek, zmanjšan za vsebinsko izključitev dohodka, če je dejanska davčna stopnja v jurisdikciji nižja od minimalne stopnje 15.% Povrhnji davek se naloži subjektu v sestavi, praviloma je to krovni matični subjekt skupine na podlagi pravila o vključitvi dohodkov in pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, ki je varovalno pravilo oz. kot domači povrhnji davek v Sloveniji. Slovenija je namreč izbrala opcijo, ki omogoča vzorčna pravila o OECD in tudi direktiva EU, da se določi obvezno za domači povrhnji davek v Sloveniji, ki predstavlja t. i. nacionalni davek v okviru sistema, ki ga ureja zakon. Na ta način Slovenija uveljavlja prvo pravico obdavčenja in z vidika davčnih prihodkov zajame davek v svoj proračun oz. ga ne prepusti drugim jurisdikcijam, ki bi ga pobrali v skladu z osnovnima praviloma zakona, običajno od krovnih matičnih podjetij, ki se nahajajo v teh drugih jurisdikcijah.

Predlog zakona določa kar nekaj določb, ki bodo vsaj začetno olajšale izvajanje, prav tako pa si bosta Ministrstvo za finance in FURS prizadevala za ustrezno in za vse deležnike čim lažje izvajanje zakona. Glede na navedeno Vlada predlaga, da se predlog zakona podpre.

Hvala lepa.