Jaz se opravičujem na dve pozabljeni temi že od prvega kroga, pa ste jih tudi vmes prosili.

Vodovarstvena območja so ena izmed najbolj pomembnih v Sloveniji, seveda, ker je pitna voda ključni element tega. Jaz seveda ne poznam, tukaj pa res ne poznam, bom rekel, kaj je bilo v Ljubljani razlog, da je šla, bom rekel, kanalizacija preko temena in tudi postopki vem, da se vodijo na drugi stopnji itn., kjer je pa ta avtonomnost organov in niti ne sprašujem kako bodo zaključili formalno pravne bom rekel zadeve na tem mestu. Jaz ne vem, kako bi ravnal sam pri sebi. In tudi Posočje se, da se izognemo vodovarstvenim območjem, če se pa ne da, pa seveda greš, kako se reče, več kot pazljivo na rob ali kvečjemu, bom rekel, še kje bližje, kje noter. Je pa res, da ta vmesna stopnja med občinskimi in državnimi, temi uredbami pušča zdaj neko nelagodje, kdaj, kje pa je zdaj, to je malo tam, malo tu. Bolj je problem, da v tem času tudi malo stoji, ne sme spreminjati, nihče ne sme prilagajati, dokler ni uredba narejena, ker potem se pa uredbe lahko, bom rekel, popravljajo. Ampak tu se bo kvečjemu zadeva zaostrovala, bom rekel, kot pa, kot pa ne, če govorimo o perspektivi vodovarstvenih območij.

Kar se tiče pa nuklearke sem enkrat v eni, tudi dolgo nazaj že študiji postavljal tisto kar ste prej rekli, ja obnovljivi viri, odgovor da, na različnih vodotokih. Takrat smo postavili koncept. Seveda na nek način je treba določiti, katere reke so tiste, kar ne. In takrat smo naredili svoj plan, smo rekli, Sava naj ne bo, Mura naj ne bo primer. Zdaj je to prav, prav ali ne? Zgornji del je bil malo drugačen ali tu in potem so bili tudi določeni kriteriji kdaj malo hidroelektrarne po drugih vodotokih, ki so recimo ne tega glavnega reda. Odgovor, ja. Jaz mislim, da se da se je odvisno od situacije, podpiram to, da se tudi, bom rekel, taki primeri, bom rekel, lahko delajo, seveda če so skladni z spet območji, prilagoditve so na ravni in ne vem kakšni še vse druge, ker so lahko večnamenski, tudi za vzdrževanje na koncu koncev tega, tako da so učinki lahko veliki. Druga stvar je pa, od kje potem energetična energija, če ni dovolj v obnovljivih virih? Moj odgovor je nuklearka. Jaz sem to že zdavnaj povedal, celo sodeloval pri takrat, mislim da, sva Gregorič skupaj celo to počela, kjer se je pogovarjalo o odlagališču radioaktivnih odpadkov in smo že nekatere stvari postavili tudi v tisto območje in lokalne skupnosti in regija je naklonjena, bom rekel, temi pod določenimi pogoji, se razume, in resnem partnerstvu na tem delu. Tako da, kar se mene tiče bi še celo pospešil, bom rekel čas priprave tega. Je pa res, da tukaj mora investitor dati pobudo preko ministrstva in jaz zdaj kot poznam, se že pripravlja pobude za DPN in v tej skupini medresorski pri kolegu državnemu sekretarju na Vladi pripravljajo, bom rekel začetek tega dela. Kakšen je vozni red? Pa ne bomo sledili tempu, ki ga bodo pripravili na tem področju. Zdaj pa drugi del vprašanj, ki se nanaša... Ja, še eno stvar sem zadaj tam pozabil. Ena stvar, ki smo jo imeli v praksi prej, pa ga tudi zdaj že uvajamo in že imam sestanke redne, je redna koordinacija mnenjedajalcev k posameznemu DPN. Ko nima nobenega vsebinskega razloga na sestanku, ki ga povemo, zapišemo "ministrstvo a" nima pripomb na to. In državni sekretar za promet je bil tam. Menda smo nekje čakali na neko letalsko mnenje, na neko širitev ceste, vmes je bil pa daljnovod, ki je bil itak desetkrat višji gor, skratka, ne more čakati. Jasno čas je. Kot je rekel, greste, imamo, so zapisali noter in dali odločitev. Skratka, da se tudi z nekimi takimi zadevami pospešiti, da se kaj naredi. Še vedno ne bo to idealno. Jaz mislim, zagnati to lokomotivo parno bo trajalo in po bomo zagnali, upam da bo pol enkrat začela tudi laufati, to ni čez noč.

Zdaj pa v teh zadnjih treh skupinah vprašanj, ki ste jih nastavili, v tem pa se nanašajo malo bolj enkrat na sistem prostora, drugič na pa na same vode. Jaz sem poslušal celo, mislim, da iz iste občine, kot ste vi prej omenili, so bili v ponedeljek tudi opozorili mislim, da je bila županja ali pa šefica uprave nekdo iz vodstva občine. Če imamo zdaj fazo intervencije, seveda si čisto strugo, bom po domače povedal, vlekel ven kar se da in nekaj delal, seveda marsikdaj tudi pragmatično. Jaz mislim da zdaj imamo še nekaj repov te intervencije, ki bo še malce trajala ampak jaz upam, da se bo v enih treh mesecih tudi to zaključilo pod intervencijo čeprav ni več civilne zaščite zraven pa klasične, bom rekel, tiste dele, kar je, ampak štejem, da je treba še nekaj stvari tam urediti. Naši kolegi so rekli, tri do pol leta nam pustite še, da bomo popucali. Prihajamo v obliko sanacije. Sanacija je pa zadnjič, ko sva imela, mislim, da predvsem midva dogovor o tem, je pa že nekaj več, ne, pa pomeni, da že vzpostavljaš neke sisteme za malo dlje časa, ne. In tam so ti nasipi in ostale zadeve postavljene. Mi smo v zakon, ki ga boste brali prihodnji teden, malo napisali, da moramo dati vodi prostor in da tudi te nasipe bodisi na isti lokaciji ali malo / nerazumljivo/. Tam sva bila z državnim sekretarjem za kmetijstvo si enotna, da tukaj ne bi smelo biti prerekanja zaradi nekaj metrov levo ali desno. Če zagotovimo, da bo za tisti del poleg čuvanja hiš tudi še kaj kmetijske zemlje, je to samo korist in se lahko tudi kaj premakne, ne na silo v kmetijsko zemljo, ampak če je to bolje, tudi v takih primerih tam. Tako da jaz mislim, da nekaj bo olajšav tu narejeno, naši kolegi so pripravili celo nek program tega, imajo pa za točno te vodotoke, kar ste jih vi povedali, nazaj za narediti celovit program kompletne, bom rekel, tega obdobja. To bo zdaj spet predolgo trajalo. Ne, ne vem, jaz sem jih nazaj postavil, da hočem pogoje zdaj slišati in, če sem prav razumel, so obljubili, da bodo šli s tudi tovrstnimi zadevami v naslednjih mesecih v aktivnost. S tem, da ste povedali še eno stvar. Vsi se strinjamo, nismo bili zadovoljni s povsod, z delom koncesionarjev zdaj, da je več problemov. Samo, ko je ministrica razmišljala, kaj narediti, je celo predlagala, da damo vse vode drugega reda občinam, vse. Potem so nam povedali, da mi ne moremo po vodi deliti, ker je neke druge konvencije to peljejo k temu, / nerazumljivo/ pa zdaj predlog: za upravljanje voda je zadolžena država, občina lahko pomaga takrat, kadar v soglasju s tem DRSV-jem, ne, našo direkcijo, pomaga za preprečitev nevarnih in drugih stvari, karkoli je. To je en člen, je malo, ni tako čist, ampak smo dobili samo to, ultimat ali pa pustite državi vse. In drugi, dopisali smo člen, obvezno sodelovanje občin pri pripravi programov in spremljanju izvedbe. To je pa zdaj nov člen, ki bo našo direkcijo peljal, bom rekel, tudi k temu, da bi bilo morda / nerazumljivo/. Ni popolno, je še to. Ta tretja stvar, ki jo pa najbrž že napovedujemo oz. jo lahko napovedujem, pa je, da če bo ta intervencija recimo pa v marcu pa, ne vem, v enem tem obdobju do poletja se končala, imamo pa vsi skupaj čas premisleka in analize, kaj pomeni to upravljanje in kaj je boljše. In jaz popolnoma dopuščam možnost obeh zadev, ali to koncesionarski del dogradimo do konca s kontrolo, nadzorom in vse ali postavimo alternativo in vidimo, kakšne so prednosti in pomanjkljivosti te druge variante tudi z enovito, z enovito firmo, recimo z novim PUH-om ali kaj takega. To je stvar, ki bi jo morali prediskutirati, ko vidimo, kakšni bi bili ti učinki tega narejeni. In to mislim, da je lahko po teh intervencijah in po prvih sanacijah potem tudi čas premisleka, potem lahko gremo v sistemske dograditve ali pa kaj drugega, na končanje.

Kar se tiče prostora, zdaj ste pa, Baković, postavil, zdaj mislim, da eno bistveno stvar. Ja, delno je bilo res, da bi bilo manj teh škod, če bi bilo premišljeno in če bi se upoštevala državna strategija pa še kakršnakoli druga in da bi ne pristali na izsiljevanje nekaterih, ki so za vsako ceno hoteli biti v poplavnem območju, bom poenostavil, rekel. Nespametne so bile nekatere / nerazumljivo/, tudi fabrik, nimamo kaj drugega reči. Po drugi strani pa tu vidimo, in to opozarja stroka še posebej, dajmo malce več teže temu in dajmo temu premisleku več in razmislimo zdaj, da če je to vsakodnevnica, da gremo korak naprej in se malo bolj spoštljivo obnašamo do vode. Jaz trdim, da voda je arhetip bivanja, saj zato je tudi nastala, ob rekah so nastala prva naselja ob tem iz večih razlogov. Torej ni za to, da bomo bežali kar tako stran, po drugi strani moramo biti pa spoštljivi, da damo dovolj prostora in, če hočete, tudi varujemo čistost in vse ostale zadeve. Tu smo se pa zanemarili vsi skupaj in to nas bo zdaj malo stalo. In iz tega naslova računam, da bi predvsem z metodami prostorskega načrtovanja prišli tudi do boljših konsenzualnih rešitev na dolgi rok in da bodo vode tudi del teh mest in naselij vendarle na ta spoštljiv način in varen način. In bi potem tudi morali znati na podlagi teh novih strategij ali pa če hočete, nadgrajenih poplavnih kart, ki se bodo delale, do nekih vedenj. Ja, grem s tveganjem v tako območje, če ne grem, in s tem, da tudi to tveganje prevzameš. Skratka, tu mislim, da imamo eno celo paradigmo, jaz rečem, nove generacije prostorskih načrtov, tudi prenov, ki se bodo gibale od 30, tja proti letu 30 in naprej čez, proti 50, da bi morali biti, bom rekel, drugačni. Pri tem pa, to kar me je pa drug vprašal, kaj pa še vidite pod podnebnimi spremembami. Jaz vidim predvsem dvoje. Eno so vode, ki pomeni, aha, enkrat bo suša, drugič bo preveč vode, to pomeni zadrževati vodo nekje, jo tako narediti, da se lahko razlije kje z najmanjšo škodo in to je najbolj pogosto na kmetijskih zemljiščih, ne prvega reda, ampak tiste, ki so travniki in vse ostale zadeve, ali pa akumulirati. Tudi pitna voda bo verjetno isti problem. Jaz sem bil na enem mestu, zdaj nedolgo nazaj, ko so imeli neverjetne velikosti, bom rekel, teh pitne oziroma zajemalnikov pitne vode oziroma teh skladiščenj podzemnih, da so lahko mesta obdržala se tudi po dve leti brez dotoka sveže vode, in to bo zdaj dejstvo. Drugo je pa vročina. Če se podnebne spremembe gredo v to smer, pomeni da imamo za dve, tri stopinji v povprečju, v ekstremih so pa to ogromne stvari, kar pomeni, zdaj bom pa rekel za mesta, predvsem pripeljati več zelenih sistemov, razširiti neke parkovne in druge ureditve, koridorje cest in vsega ostalega, biti pazljiv do tega, narediti neke vetrovne prepihe, da se bo lahko to ohladilo. Verjetno, verjetno tudi stavbe obračati drugače, verjetno bodo celo balkoni bolj zaželeni na sever kot na jug zdaj, ali vzhod ali zahod, obračati zadeve, izolirati seveda stavbe, tudi to razumem, bom rekel, po tej stvari, ampak so zelo različne pri teh. Medtem, ko na vaseh, je pa morda že ta klimatska zadeva nekje prava in so lahko z majhnim intervencijami lahko prilagodljive na drugačen način. Tako, da jaz, ni univerzalne zgodbe odvisno od situacije, ampak je zelo kompleksna in iz tega naslova je ta prostorska strategija ponuja ali pa ponuja, daje razmislek vsem občinam, začnite v to smer razmišljati, lažje nam bo živeti. Če pa gledam eno karto, tam sem videl, da so enkrat po Trnovem, ki imajo tiste džambo plakate velike, so rekli, čez sto let bo v Sloveniji tako kot je danes v Dalmaciji, in da ne bomo več imeli smrekice, pa drugih stvari, ampak da bomo imeli dalmatinsko, bom rekel, rastje pa vse ostalo, če se na to premislimo, pa to.

Še eno zgodbo, ko jo je gospa Kajfeževa kot mlada diplomantka naredila, prvo poročilo v začetku 90. let, ni nihče niti pogledal na Vladi takrat, ko je poročala, v kmetijstvu moramo zamenjati najmanj deset kultur, če hočemo, da bo preživela, moramo narediti namakalne sisteme in osuševalne in to, jaz sem takrat strigel z očmi, ampak to je ostalo bolj manj v teh krogih, zdaj pa imamo že malo bližine tega, in ko nas malo ogreje, da se pa to bo tudi dogajalo.

Okej. Hvala.