Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Zdaj nekaj v okviru uradnega nadzora. Uradni nadzor se izvaja tako nad izvajalci dejavnosti, to se pravi, v okviru rednega plana in izrednih nadzorov, ali imajo izpostavljen sistem, ki temelji na načelih Hasap ali imajo opredeljena vsa tveganja. Potem imamo pa nadzor nad skladnostjo samih živil na trgu, tako na notranjem prometu kot na uvozu.

Nekaj glede analize tveganja. V notranjem prometu preverjamo skladnost živil tako v okviru rednega programa monitoringa in tukaj imamo določene kriterije pri katerih vključimo živila oziroma pesticide v okviru tega program. Ko govorimo o rednem programu, so pri živilih, govorimo o stalnici oziroma stalni del programa so živila, ki so otroška hrana ter tista živila, ki jih dejansko pogosto jemo, to kar je recimo krompir, solata, določeno sadje, zelenjava, potem imamo rotirajoči del programa, tukaj so živila, ki jih vključimo v okviru triletne role vzorčenja, potem del EU koordiniranega programa, to je del živil, ki nam ga predpisuje evropska zakonodaja, potem so živila v t. i. sledenje, to se vključi v vsako tekoče leto, živila, pri katerih so bile ugotovljene neskladnosti v preteklem letu in potem še določene kategorije živil, kot sam pregled stanja, gre za živila, ki so redko na menijih potrošnika, kot recimo primer živila nači.

Potem imamo kriterije za izbor samih pesticidov. Uporabljamo naslednje kriterije, gre za podatke o registraciji pesticidov, oz. fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji, potem pesticidi, ki so na seznamu del EU koordiniranega programa, potem podatkov z EU rast sistema, gre za evropskega sistema hitrega obveščanja, potem del je tudi vezan na sposobnost določanja laboratorijev ter določanje toksikološke vrednosti na posamezne pesticide. To je del rednega programa spremljanja v notranjem prometu.

V notranjem prometu lahko delamo tudi dodaten nadzor. Dodatni nadzor se dela v primeru prijav. V kolikor dobimo informacije v okviru evropskega sistema hitrega obveščanja, potem v okviru ugotovljenih neskladnosti v programu spremljanja in drugih informacij. Poostreni nadzor se lahko izvaja tudi tako kot smo se odločili sedaj, v primeru ugotovljenih neskladnosti pesticidov na trgu, kjer uprava ravno trenutno, poleg rednega programa spremljanja, izvaja tudi dodatni nadzor na uvozu.

Na uvozu imamo, pa izvajamo program spremljanja na podlagi samega nacionalnega programa. Tukaj so kriteriji, ki jih vključujemo so vrsta blaga, poreklo, informacije iz evropskega sistema hitrega obveščanja, v neskladnosti v preteklih letih, število pošiljk ter količina teh pošiljk. Glede dejstva, da uprava ne izvaja na podlagi tveganja na samem uvozu, naj povem, za leto 2022 je bilo število predvidenih pošiljk za vzorčenje iz Srbije 16, pri čemer v letu 2023 se je to dvignilo na 36, gre za več kot sto procentni dvig, s tem, da se je dvignila tudi frekvenca, s katero določimo, koliko obseg posameznih živil naj bi bilo vzorčeno in se je prav pri sadju in zelenjavi iz Srbije iz 10 % v nekaterih kategorijah dvignilo do 50 %. Potem na uvozu izvajamo, v okviru, izvajamo nadzor tudi poostrenega nadzora Evropske unije, to je predpisan, določena je vrsta živila, poreklo živila ter tudi frekvenca vzorčenja. Te pošiljke so zadržane in potem imamo možnost tudi poostrenega nadzora, ki ga pripravimo nacionalno, tako kot smo se odločili v omenjenem primeru, da vzorčimo in zadržimo vse pošiljke sadja in zelenjave na uvozu iz Srbije. Tako smo v letu 2023 prejeli tisoč 264 pošiljk, od tega je bilo opravljeno 496 vzorcev, vzorčenj, na ostanke pesticidov 273 in govorimo tukaj o 40 % vzorčenju vseh pošiljk, 39 je bil zavrnitev.

Samo kot informacijo, glede naše ocene tveganja, če pogledamo kronologijo pregleda obravnavanih pošiljk od leta 2013 naprej in število odvzetih vzorcev in zavrnitev ob uvozu. V 2013 je bilo število odvzetih vzorcev 10 %, 2014 9 %, 2015 10 % in okoli med 8 in 10 % se je vrtela številka do leta 1992, do leta 2021. V letu 2021 je obseg vzorčenj pošiljk bil 34 %, 2022 35 % in 2023 govorimo do sedaj je skoraj na 40 %. Tudi število rast zavrnitev na meji od leta 2013 do 2023 smo imeli v 2013 7 zavrnitev, 2014 4, 2015 18, naprej 7, 6, številka se dvigne v letu 2021, kjer je bilo število na meji zavrnjenih pošiljk 18, 2022 19 in 2023, že imamo do sedaj 39 zavrnjenih pošiljk. Tako, da dejstvo, da uprava ne izvaja nadzora na podlagi ocene tveganja, sama ocenjujem, da ne drži, ker glede na predstavljene številke to drugače dokazujejo.

V letošnjem letu je bilo 39 zavrnitev, 21 je bilo neskladnih na ostanke pesticidov, pri čemer moram povedati, da je bilo večina, gre za citruse in paprike iz Egipta in Turčije, ki so del poostrenega nadzora. Na uvozu, je bilo do sedaj odvzetih 21 vzorcev iz Srbije, 2 sta bila neskladna, gre za en vzorec breskev in en vzorec kumar. Breskve so se znašle na našem trgu kumar, kumare, kjer so bile pa že del vzorčenja v okviru dodatnega nadzora na meji, pa v bistvu so bile uničene. Poleg, v letu za, samo za primerjavo, v letu 2022 je bilo v skupno odvzetih 17 vzorcev iz Srbije, neskladna pa je bila ena rdeča pesa in en drug FFS.

Zdaj, glede, naj še povem, da sem jaz mesto vršilke dolžnosti generalne direktorice zasedla 16. 8. Breskve so bile vzorčene 7. 7., analizni izvid je prišel 28. 7. Trditve v medijih, da je bil, da je bil trgovec s tem seznanjen 31. 7., ne držijo, ker sem šla sama preveriti in je bilo elektronsko sporočilo poslano izvajalcu dejavnosti še isti dan, to se pravi 28. 9. Po, po mojem imenovanju smo poostrili nadzor po neskladnem vzorcu breskev, in sicer na uvozu. V notranjem prometu smo, izvajamo še vedno poostren nadzor nad skladnostjo sadja in zelenjave. Odvzeto je bilo 22 vzorcev, gre za en vzorec neskladnega grozdja, ter v rednem programu smo od 1. 8. odvzeli dodatno še, je bilo odvzetih 25 vzorcev sadja in 28 vzorcev zelenjave. Poleg tega smo sklicali tudi sestanek z Gospodarsko zbornico Slovenije in Trgovinsko zbornico, kjer smo jih predhodno z dopisom seznanili o ugotovljenih tveganjih, da naj svoje člane o tem obvestijo in jih pozovejo k doslednemu izvajanju evropske zakonodaje. Po tem dopisu smo z njimi sklicali tudi sestanek, kjer smo jih o tem obvestili in seznanili z aktualnim stanjem.

Glede obveščanja potrošnikov so bile moje navedbe vezane na umi…, obveščanje umikov in odpoklicev Uprave za varno hrano. Protokol obveščanja je bil zadnjič spremenjen leta 2020, vendar se v nobenem delu ni spreminjal glede sistema obveščanja neskladnega, neskladnega, varnega oziroma nevarnega sadja in zelenjave, v kolikor govorimo o pretečenih rokih uporabe, oziroma te niso več na voljo potrošnikom. Torej se je moje trditve o obveščanju, govorimo o obveščanju javnosti na spletni strani Uprave za varno hrano o samih umikih in odpoklicih. In če gremo, in če gremo pogledati na samo spletno stran, od 2013 so, in 2014 ter tudi naprej so dejansko objave, ne sledijo številom neskladnih in nevarnih poročil, ki so na voljo, ki so bile ugotovljene. To se pravi, naj še enkrat ponovim, da moja trditev glede obveščanja in protokola obveščanja javnosti se je navezovala glede ugotovljenih o samih obveščanjih umikov in odpoklicev potrošnikov. Zdaj pa še nekaj glede umikov in odpoklicev in obveščanja potrošnikov. V tem primeru smo kontaktirali številne države druge članice, kjer smo dobili številne povratne informacije. Podobno prakso kot Slovenija imajo Italija, Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Estonija, Latvija, Luksemburg, Ciper pa še druge. Drugačni primer zagotovo je, kot se pojavlja v medijih, Češka. Pri pregledu čeških objav pa moramo povedati, da Češka objavlja podatke o mestu vzorčenja, poleg tega ne govori o nobenem roku uporabnosti. V nekaterih primerih, kakor smo pregledali, niti ni na voljo informacija o seriji, v kolikor je bilo vzorčeno pri distributerju, oziroma pri trgovcu na debelo, tudi ni nobenih vnaprej informacij, kam je bilo, so bila ta živila distribuirana, in pojavljajo se objave, kjer je bilo vzorčeno v, in kjer se razmik med vzorčenjem in kasneje med samo objavo so lahko tudi daljši od treh do štirih mesecev. Pri čemer so nam tudi Čehi potrdili, da ne objavljajo o vseh neskladnih, vendar naredijo oceno tveganja, na podlagi katerega se odločijo ali obvestijo ali bodo to informacijo podali na svoji spletni strani.

Pa mislim, da bi bilo to vsaj zaenkrat z moje strani. Aha, no, pa še v bistvu konkretni primer v primeru sliv. V primeru sliv, ki smo jih vzorčili v okviru rednega programa spremljanja, so bile te vzorčene 16. 8. Analizni izvid smo prejeli 28. oziroma 29. 8. in ugotovljeno je bilo, da je del teh pošiljk bilo tudi distribuirano v Italijo in na Hrvaško. Povratna informacija s strani hrvaških in italijanskih pristojnih oblasti je bilo, da so bile slive že prodane in da niso izvajali nobenega umika in obveščanja potrošnikov. Danes smo dobili pa še dodatno informacijo v primeru sliv s strani poljskih pristojnih oblasti, da je poljski pridelovalec vzorčil te slive oziroma te vrste 17. 8. in da je bil ta vzorec sliv skladen iz, 17. 8. Gre za pridelovalca, od katerega smo tudi mi prejeli te pošiljke sliv. Iz česar izhaja, da ne moremo povzemati informacije, da je bila celotna pošiljka, ki je prišla v Slovenijo, neskladna. To tudi izhaja iz dejstva, da smo mi te slive vzorčili pri trgovcu na debelo, da je prejemnik bil on 208 kg, ob vzorčenju je bilo na voljo še sto kilogramov in da skladno z evropsko zakonodajo, se odvzame vzorec glede na razpoložljivo pošiljko. V primeru, da bi bila na voljo celotna pošiljka na uvozu, mislim pri dobavitelju, je reprezentativni vzorec povsem drugačen, kakor v tem primeru, zato težko govorimo, da je bila celotna pošiljka sliv neskladna. Glede same ocene tveganja. Pri oceni tveganja moramo najprej vedeti, da vsi vzorci sadja in zelenjave, ki se analizirajo v našem uradnem laboratoriju v Mariboru se analizirajo neoprani in pri v nadaljevanju, v kolikor ugotovimo presežene vrednosti, moramo tudi upoštevati nadaljnje rokovanje. Pri analizi tveganj smo upoštevali podatke, ki jih je upoštevala tudi EFSA pri pripravi poročila za leto 2020 v okviru katerega se pripravi poročilo, kjer se zberejo podatki v vseh držav članic, ki poročajo o neskladjih na samo EFSO. Z nadaljnjo predelavo breskev oziroma sliv, v tem primeru se koncentracije teh ostankov zmanjšujejo, s tem, da pri klorpirifosu moramo tudi vedeti, da ne deluje nek sistemični pesticid.

To bi bilo zaenkrat z moje strani vse.