Spoštovana predsednica, dr. Vida Čadonič Špelič. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni!

Zelo vesela sem, da se Nova Slovenija in krščanski demokrati dejansko trudite za varstvo potrošnikov, kajti to je zelo pomembno, da skupaj nadgrajujemo informacije in da potem tudi potrošnike dejansko osveščamo. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je naloga nadzora, da izvaja z namenom preverjanja skladnosti izvajalcev dejavnosti in preverja ali so živila izpolnjujejo predpisane zahteve. Potem, naloga je tudi povezana z uradnim nadzorom, ki se opravlja z uporabo ustreznih nadzornih metod kot so spremljanje skladnosti, posebni nadzor, preverjanje, revizija, inšpekcijski pregledi, vzorčenje in analize. Izvajajo se inšpekcijski pregledi v notranjem prometu, kakor tudi ob uvozu. Inšpekcijski pregledi se izvajajo v okviru rednega letnega plana in pa na podlagi drugih prejetih informacij, ki so povod za uvedbo postopkov, predvsem so to izredni pregledi kot so prijave potrošnikov, neskladni rezultati, odstopi drugih organov in pa obvestila iz hitrega sistema obveščanja Evropske unije. Nadzor ob uvozu se izvaja na podlagi poostrenega oziroma nujnega nadzora ki ga podpiše Evropska komisija ki podpiše tudi nabor živil in rizične države porekla, za katere je obvezen pregled na vstopni točki Evropske unije ter frekvenco vzorčenja pošiljk. Omenjeni program nadzora je dopolnjen še z nacionalnim programom, ki je pripravljen na podlagi nacionalne ocene tveganja. Letna uprava v okviru programa spremljanja odvzame več kot 5 tisoč vzorcev živil, ki jih analizira na različne parametre. Samo na ostanke pesticidov, to je cirka tisoč vzorcev, ki se pregledujejo na več kot 340 substanc. Ti vzorci se tako vzamejo v notranjem prometu kot tudi v uvozu. Trenutno se z identifikacijsko metodo preverja vzporedno vzorce še na 800 spojin. V okviru uradnega nadzora pa se preverja tudi ustrezno vzpostavljanje kontrol pri izvajalcih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru rednih in izrednih pregledov.

Izpostaviti je potrebno, da uradni nadzor, ki ga izvaja uprava nikakor ne odvezuje torej izvajalcev dejavnosti, dobaviteljev in pa trgovcev sadja in zelenjave, da ne vzpostavijo ustreznih sistemov notranjih kontrol z namenom, da so tudi odgovorni za živila, ki jih dajejo na trg ter izpolnjujejo zahteve zakonodaje, in to njihovo in to je njihova primarna odgovornost.

Na podlagi neskladnih vzorcev primera sliv in breskev je uprava vzpostavila poostren nadzor pri uvozu za pošiljke svežega sadja in zelenjave iz Srbije na način, da prve tri pošiljke vsakega izvoznika ne smejo biti dane v promet do prejema skladnega izvida. Od navedenega datuma je uprava ob uvozu zadržala 17 pošiljk. Neskladna je bila ena pošiljka kumaric za predelavo v količini 18 tin, ki ni bila sproščena na trg. V obdobju od 24. 8. je bilo vzorčenje 31 pošiljk sadja in zelenjave iz drugih držav. 8 je bilo zadržanih do prejema izvida. Vsi do sedaj prejeti izvidi so bili skladni. Obenem je stekel izredni nadzor vzorčenja sadja in zelenjave neslovenskega porekla v prometu. In do 28. 9. 2023 je bilo odvzetih 22 vzorcev sadja in zelenjave.

V primeru utemeljenega suma oziroma ko odgovorni izvajalec dejavnosti utemeljeno meni, da živilo, ki ga uvozi, pridela ali predela, proizvede ali distribuira ni v skladu z zahtevo varnosti mora tudi sam sprejeti ukrepe za takojšnji umik oziroma odpoklic živila iz prometa. Zahteva po obveščanju je njegova primarna odgovornost in je predpisana v evropski zakonodaji. EU zakonodaja določa, da pristojni organi, odvisno od vrste, resnosti in obsega tveganja, lahko obveščajo javnost o neskladnosti za namen seznanitve potrošnikov o sprejetju ustreznih ukrepov za preprečitev omejitev ali odpravo tveganja. Ker zakonodaja pristojnim organom ne nalaga obveznosti obveščanja so države članice to določbo implementirale na različne načine. Sistem obveščanja v Sloveniji je vzpostavljen enako kot v ostalih državah članicah in je dejansko vzpostavljen že ves čas.

Kar se tiče samih pesticidov, jaz nisem strokovnjakinja za to, ampak klorpirifos in klorpirifos melitil spadata v skupino organov foskovnih insekticidov, to so torej kontaktni insekticidi. Obe omenjeni aktivni substanci sta v EU bili dovoljeni do preklica leta 2020 in sta se široko uporabljali. Ob pregledu ocene s strani EFSA za klorpirifosi in klorpirifos metil je bilo ugotovljeno, da zaradi pomanjkljivih podatkov ni bilo mogoče zaključiti ocene tveganja za omenjene snovi. Vlagatelj pa za odobritev aktivnih substanc dodatnih podatkov za oceno ni predložil. Torej, na podlagi poročila EVSE je komisija dejansko odločila o neodobritvi teh dveh snovi iz razloga, ker vlagatelj ni dopolnil podatkov. Temu ustrezno so se spremenile tudi mejne vrednosti za klorpirifos, o katerem se pogovarjamo. Vrednost, ki je postavljena sedaj na 0,01 miligrama/kilogram ne predstavlja mejne vrednosti, ki bi bila postavljena na podlagi ocene tveganja za pesticid, temveč gre za spodnjo mejo določanja analitske metode, ki se uporablja za vse neodobrene pesticide v Sloveniji. Torej, prej so slive veljale za mejno vrednost 0,3 miligrame, ki je bila 30-krat večja in za breskve 8-krat višja od spodnje analitske mejne metode sedaj.

Glede na to da pa je potrebno dejansko obveščati potrošnike zelo zelo natančno smo na podlagi sprejetih sklepov Vlade z meseca septembra na upravi spreminjali protokol obveščanju o neskladnih nevarnih z živilih, in sicer na način, da bo na svoji spletni strani objavila informacijo o vseh neskladnih z živili, ki so bila ugotovljena v okviru uradnega nadzora. Informacije o neskladni z živilih bodo vsebovale naslednje podatke, torej lokacijo odvzema ter naziv distributerja oziroma trgovca, kjer je bil vzorec odvzet, datum odvzema, podatke o živilu, ki je bilo vzorčeno, vrsto, serijo, datum uporabnosti, obliko pakiranja, država porekla in proizvajalca živila. Razlog za neskladnost, torej objavljali bomo vsa živila, ki so neskladna.

Potem pa še samo informacije v zvezi s tem, da je neodvisna služba piar, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je pri obveščanju javnosti popolnoma samostojna in v nobenem primeru vsa novinarska vprašanja, torej vsi pozivi, ki pridejo direktno na upravo, jih uprava direktno lahko sporoča novinarjem, kar pa pride na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se pa dejansko odgovori uprave pošljejo tako kot so napisani, torej tukaj v vsakem primeru moram zavrniti, da uprava ne bi imela svojega javnega nastopanja oziroma, da ne bi lahko sama nastopala javno. Hvala.