Spoštovane članice in člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vabljeni na ta odbor, posebno ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano! Bomo začeli z današnjo sejo, ker je že ura čas in zato vas prav lepo pozdravljam.

Najprej vas bom obvestila kdo je danes zadržan oziroma če kdo koga nadomešča in v tem trenutku imamo eno pooblastilo, in sicer dr. Tatjana Greif nadomešča poslanko Natašo Sukič. Drugih opravičil in nadomestil v tem trenutku nimam.

Torej prehajamo na določitev dnevnega reda današnjega odbora. S sklicem seje, to je bilo 19. septembra letos, ste prejeli naslednji dnevni red: Neodzivnost Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri zagotavljanju varne hrane. Ker v poslovniškem roku nisem dobila predlogov za razširitev dnevnega reda ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA z naslovom, ki sem ga ravnokar prebrala.

Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanski demokrati je 13. septembra letos zahtevala sklic nujne seje odbora z navedeno temo. Zahtevo ste članice in člani prejeli, objavljena pa je bila tudi na spletni strani Državnega zbora. K tej točki sem vabila naslednje: najprej ministrico Ireno Šinko, potem Vido Znoj v. d. generalne direktorice uprave, dr. Ivana Eržena, strokovnega direktorja Nacionalnega inštituta, Bredo Kutin, predsednico Zveze potrošnikov Slovenije, in Mirana Brvarja s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo, ki pa je svojo odsotnost opravičil. Na to sejo so bili vabljeni tudi mag. Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Ker vidim, da so vsi prisotni, razen predstavnika Nacionalnega inštituta za javno zdravje, se vam opravičujem, ker nismo dobili obvestila, da boste vi nadomeščali dr. Eržena. Vi ste? Jaz se vam najlepše zahvaljujem, seveda smo zelo veseli, da se je predstavnik tega inštituta udeležil naše seje, zato vas še enkrat vse najlepše pozdravljam.

Kot predstavnica predlagatelja bom na kratko predstavila razloge za sklic te seje in potem seveda prosila, tako kot sem prebrala, za komentarje vseh, ki ste danes z nami. Torej, v Novi Sloveniji - krščanski demokrati z vsem zanimanjem spremljamo vse kar se dogaja na področju kmetijstva, prav posebej na področju z oskrbo s hrano in seveda na osnovi tega tudi na področju zagotavljanja varne hrane. Naš odbor, ki je matični odbor za to področje, se je z obveščanjem, odzivnostjo Uprave za varno hrano ukvarjal že lani, tako v juniju kot kasneje v septembru - Rada bi vas spomnila, da smo takrat govorili o Marinbluju. Takrat smo tudi kot odbor sprejeli oziroma se seznanili z določenimi sklepi, ki jih je ravno Upravi za varno hrano, za boljše obveščanje potrošnikov in s tem dvigom ravni varstva potrošnikov v naši državi. Torej, odbor večkrat te sklepe sprejel, od leta 2019 in 2020, vendar se žal v teh vseh časih ni zgodilo veliko, da ne rečem nič, na področju obveščanja potrošnikov in seveda na področju vzpostavitve piar službe, neodvisne piar službe na Upravi za varno hrano. Torej, letošnje poletje pa smo bili ponovno priča, ko so inšpektorji Uprave za varno hrano v posameznih živilih odkrili strupe, po domače bomo rekli ostanke pesticidov, in o tem niso obvestili sistematično javnosti. Naj spomnim, da so bili strupi, torej prav klorpirifos v sadju ugotovljeni že lansko leto. To so bile srbske slive, kumare, pa češnje iz Poljske in višnje in iz Poljske. In takrat je veliko držav Evropske unije poročalo o ugotovitvah in na osnovi tega bi seveda potrošniki v Sloveniji pričakovali, da je naša Uprava za varno hrano na osnovi teh podatkov in na osnovi analize tveganja letos še posebej pozorna pri predvsem uvoženih torej, ali pa kupljenem sadju v drugih državah Evropske unije. Letos je šlo za uvoz srbskih sliv in kumaric, kajti Srbija je tretja država, kjer morajo strokovnjaki, ki se spoznajo na varno hrano, biti še posebej pozorni. Vendar se je letos najprej nam zgodilo, da so nas obveščali seveda potrošnike novinarji, sredstva javnega obveščanja. Oni so slučajno odkrili, da je bil najden v slivah klorpirifos, torej strup, ki je nevaren in ga je zaradi tega februarja leta 2020 tudi Evropska unija prepovedala. Zgolj slučajno se je upravi zareklo in smo bili obveščeni, da smo že letos v juliju pojedli breskve, ki so tudi bile obogatene s klorpirifosom oziroma s pesticidom, ki ga tam ne bi smelo biti. Če pogledamo nekoliko let nazaj, kako je uprava obveščala potrošnike, lahko ugotovimo prvo, da ni obveščala sistematično, včasih je obvestila, ko je bilo to še aktualno, včasih je, kot recimo lansko leto za slive in kumare, obvestila že en mesec po tem, ko so bile pojedene. Vendar takrat na upravi zapišejo, da bi lahko bilo to sadje še doma v kompotih ali zamrznjeno, in potrošnike obvestijo, da je to sadje nevarno, pri tem seveda ne povedo imena trgovcev, kje je bilo to sadje distribuirano. Letos pa, ko novinarji vztrajajo in iščejo informacije naprej stopi vodstvo uprave pred kamere in pove da niso obveščali, zaradi tega ker je to sadje že prodano in nima smisla o tem obveščati, čeprav vsi vemo, da so ravno slive, če zdaj konkretno govorimo o slivah, sadje, ki se ga da predelati v kompot, v marmelado in posušiti. Torej prav nekaj ljudi me je poklicalo in me je vprašalo, kje so bile te slive naprodaj, morda jih imam doma in bi jih zavrgel. Vendar ne, uprava gre pred javnost in reče, da niso obveščali zaradi tega, ker je to poslovna skrivnost. Torej, poslovna skrivnost je, kje so bile distribuirane in kje ste potrošniki lahko kupili sadje, ki vsebuje strup, po domače povedano. Tu uprava prestopi mejo svojih pooblastil, ker se postavi na stran tistih, ki distribuirajo in prodajajo, ne pa na stran tistih, zaradi katerih je ustanovljena, to je varstvo potrošnikov. Ob tem izrecno poudarjam, da ne sama ne v Novi Sloveniji ne želimo škoditi nikomur, ne proizvajalcem, ne distributerjem, torej ne trgovcem in ne kmetom, vendar smo sveto prepričani, da je javno zdravje nad vsakim dobičkom. Mi vemo, da se potrošniki sami ne morejo učinkovito zaščititi, če nimajo učinkovitih informacij. In potem gre vodstvo uprave še dlje. Ne samo, da je poslovna skrivnost, oni sporočijo potrošnikom, da če bi potrošniki vedeli, kje so bile te slive kupljene, bi mogoče v bodoče spremenili svoje prehranske navade, bi jedli manj sadja, kar si ne želimo. Ali to pomeni, da jejmo sadje tudi, če vsebuje strup, ker si pač to želimo? In še več, pravijo, da bi bilo več odvržene hrane, ker si tega ne želimo - vendar sadje, zelenjava, hrana, ki vsebuje strupe, sodi v zavržke, še več, treba jih je uničiti.

Torej na osnovi vsega tega, kar je bilo slišano in videno, smo se v Novi Sloveniji odločili, da še enkrat poprosimo pristojne, ministrico in tudi odgovorne na upravi, da v skladu z zakonodajo, to je Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Zakon o kmetijstvu, v skladu tudi s svojimi pooblastili obveščajo potrošnike, ne sistematično in glede na to, kako imajo čas, ampak takrat, ko je to potrebno. Navsezadnje je našim željam prisluhnila tudi Vlada in sprejela sklepe, s katero, s katerimi zadolžuje, da uprava pripravi protokol obveščanja tako, da bodo potrošniki maksimalno zaščiteni. In še na koncu, da ne bi ponovno slišala tistega, kar sem večkrat slišala s strani odgovornih na upravi, da niste spremenili načina obveščanja. Seveda ste spremenili, in to korenito. Ko je uprava bila ustanovljena, to je bilo leta 2013, smo na dva načina obveščali potrošnike, mi kot uprava, zdaj govorim v prvi osebi, in sicer preko objavljenih letnih poročil in preko posebej objavljenih rezultatov izrednega nadzora, se pravi tistega nadzora, ki je nastal na osnovi analize tveganja glede na situacijo na terenu v tistem trenutku. Tako ste, smo leta 2013 opravili oziroma obvestili potrošnike o šestih poročilih. Samo s temi bom začela, potem vas ne bom naprej mučila. Bilo jih je pač veliko do leta 2021 ko ste prenehali obveščati potrošnike. Leta 2022 nobenega obvestila in leta 2023 tudi nobenega. Vsi pa se boste spomnili, kako smo začeli obveščati potrošnike o nečistoči v gostinskih obratih in o nečistoči v pekarnah. Tako je bilo skoraj vsako leto objavljenih nekaj takšnih poročil. Leta recimo 2008, leta 2021, v začetku 2020, potem se je zgodil velik premik na upravi in leta 2022, to je bilo lani nobenega in tudi letos nobenega. Te številke sem prebrala iz vaše spletne strani uprave, zato upam, da držijo, če pa ne, jih boste pa popravili. Torej na tej seji si želim, da bi skupaj ugotovili, da je potrebno stvari na področju varstva potrošnikov izboljšati, da je treba izboljšati obveščanje, da je treba verjetno izboljšati tudi analize tveganja o katerih potrošniki pač nismo obveščeni, pa bi bilo dobro, da smo obveščeni, zato smo pripravili v Novi Sloveniji dva sklepa. En govori o tem, da naj uprava morda pa to dela, pa nam bo danes direktorica povedala, naj uprava resnično dela v skladu z analizo tveganja. Sumim, da je temu tako, glede na letošnjo neodzivnost oziroma neobveščanje glede breskev in sliv. Sumim tudi na to, glede na to, da je lansko leto cela Evropa vedela za določene strupe v sadju, pa vi niste naredili posebnega nadzora ali pa nas niste o tem obvestili. Dejstvo pa je, da ste nazadnje, ko je Vlada vam dala to nalogo, začeli obveščati tako, kot se od vas pričakuje. Torej, naša želja je, da se potrošnik zaščiti strokovno, torej na osnovi analize tveganja in da so vse informacije, kot je to v nekaterih državah Evropske unije, potrošnikom tudi dostopne, ker s tem se bo potrošnik sam najlažje zaščitil, kajti vsi si želimo izobraženega in osveščenega potrošnika. S tem bom tudi končala in dala besedo gospe ministrici.

Na začetku sem pozabila povedati, pa upam, da mi je to dovoljeno, da je danes svetovni dan živali, kjer smo odbor, ki se ukvarjamo tudi z živalmi, je prav, da to ozavestimo. Vodilo letošnjega svetovnega dneva živali je: "Imejmo jih radi, ali so majhne ali so velike!", s čimer se osebno zelo strinjam. V Državnem svetu teče tudi okrogla miza na to temo. Torej, to je bil samo en lep intermezzo v današnji zelo resen dan na našem odboru. Hvala lepa. Gospa ministrica, beseda je vaša.