Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Spoštovana gospa ministrica, predstavnica Vlade, lepo vas pozdravljam tudi vas seveda, kolegice in kolegi.

Na tem odboru se seveda seznanjamo s proračunskimi dokumenti za leto 2024 in 2025. Pomembno je, ko obravnavamo proračunske dokumente za kmetijski resor, je potrebno pogledati nekaj številk. Z njimi razpolagamo, ne bom jih seveda vseh našteval. Kaj se meni zdi pomembno je naslednje. Kmetijstvo skupaj z gozdarstvom, lovstvom in ribištvom je v lanskem letu k skupni dodani vrednosti prispevalo 1,7 %, k skupni zaposlenosti pa 6,3 %. Delež zaposlenosti v kmetijstvu, podobno kot v zadnjih nekaj letih, še naprej upada. Podatki o rabi zemljišč in številu živine iz popisa kmetijstva 2020 kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev. V zadnjih letih je opazno zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje. To želim posebej poudariti, ker včasih se je tu prikazovalo kmetijstvo kot nek sovražnik, ki onesnažuje okolje. Mi smo na tem odboru pred časom poslušali tudi podatke, ki nam jih je posredoval Kmetijski inštitut Slovenije, in sicer, da slovenska živinoreja k izpustu toplogrednih plinov prispeva 1,2 %. Torej, ponavljam, v zadnjih letih je opazno zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ki se kaže v racionalnejši rabi pesticidov in mineralnih gnojil.

Leto 2022, torej lansko leto, je za kmetijstvo že drugo leto zapored neugodno. Obseg kmetijske proizvodnje se je močno zmanjšal že v letu 2021, potem v letu 2022 pa se je glede na leto prej zmanjšal še za okoli 1 %. Pri tem je bil opazno manjši obseg rastlinske pridelave, obseg živinoreje pa se je ohranil na ravni dolgoletnega povprečja.

Kot rečeno, samo nekaj podatkov, bolj kvantitativni oziroma bolj kvalitativni kot kvantitativni pregled na kmetijstvo, ki pa bi nekako moral imeti odgovore tudi v proračunskih dokumentih. Ministrica jih je nekaj navedla. Moram reči, da sem jih pričakoval več. Ampak kar je pa zdaj moje ključno opažanje, ki smo ga zaznali v Novi Sloveniji in smo že to vprašanje večkrat tudi problematizirali, še posebej ob noveli Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici, to pa je, da očitno se je ta Vlada odločila, da bo razgradila Kmetijsko gozdarsko zbornico. Če narobe razumem me boste popravili in bom tudi svoje stališče spremenil. Kako to argumentiram? Ja, s številkami. Številke so pa eksaktne. Poglejte, postavko za leto 2024, Izvajanje javne službe kmetijskega svetovanja. Torej, za naslednje leto imamo 10,8 milijonov evrov za to službo znotraj Kmetijsko gozdarske zbornice. V naslednjem letu, se pravi v letu 2025 pa te postavke ni, kar dejansko govori o tem, da je res, da ima Vlada namen službo izvajanja javne službe kmetijskega svetovanja izvzeti iz Kmetijsko gozdarske zbornice, jo preseliti nekam v neko vladno organizacijo, se pravi iz nevladne v vladno organizacijo. In tukaj je seveda ključno vprašanje zaupanja, komu ljudje zaupajo? Bolj nevladni Kmetijsko gozdarski zbornici ali pa neki vladni službi? To je tukaj zdaj evidentno, da nas čaka v prihodnosti še ena novela Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici, ki bo očitno zbornici odvzela službo kmetijskega svetovanja. Hvala lepa.