Hvala za besedo, predsedujoča. Vsi ostali prisotni, poslanke in poslanci, gostje z ministrstva in ostali.

V okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije na predlagano uredbo Evropskega parlamenta in sveta nimamo posebnih nasprotovanj, pojavljajo se pa neka odprta vprašanja in pa pomisleki. Slovenska zakonodaja na področju gozdarskega repromateriala, reprodukcijskega materiala je zelo striktna in ta sprememba prinaša pač te spremembe glede uvoza gozdnega reprodukcijskega materiala iz tujine. Je sicer sprostitev dobrodošla predvsem pa z vidika dostopa do kvalitetnih sadik ter možnost uporabe teh varitet iz toplejših območij, ni pa dobrodošla z vidika prenosa škodljivcev in bolezni, predvsem to nas skrbi. Z namenom ohranjanja gozdnih genetskih virov se omogoča v bistvu luknja v zakonodaji, da drevesnice le priglasijo katerokoli seme brez znanega porekla. To je dobro z vidika morebitne lokalne rabe, ne pa zaradi zagotavljanja kvalitete in pa rabe primerne provinience. V bistvu je pa odprto vprašanje, na katero mogoče bomo danes tudi odgovorili, je pa glede lastne rabe semen. Opozarjamo, da za gozdni reprodukcijski material ni predvideno, da bi kmetje lahko za lastna drevesa oz. uporabljali kot reprodukcijski material in se s tem daje drevesnicam monopol. Po našem razumevanju zakonodaje si lastniki gozdov, se pravi po obstoječi in novi, ne morejo sami vzgojiti sadik iz lastnih dreves ali sam sejati seme iz lastnih dreves ali sejati seme iz dreves, ki jih z dovoljenjem lastnika naberejo na primer v sosednjih gozdovih, z nižjo nadmorsko vprašanje, nadmorsko višino. Vprašanje je v bistvu na tem mestu, kako bo to s to novo zakonodajo urejeno oz. ali bo ta 18. člen, kako si ga razlagamo, tolmačimo, omogočal to izjemo za lastnike gozdov.

Hvala.