Hvala lepa, gospa predsednica, za besedo. Iskreno se opravičujem, se vam za zamudo, da ste morali čakati in se zahvaljujem predstavniku Vlade, da je prvi predstavil svoje stališče.

Mnenje ZPS sovpada z mnenjem Vlade. V tem primeru je tudi naše mnenje, da ta izpodbijana določba v Zakonu o agrarni skupnosti predstavlja popravljanje obstoječe pravne ureditve agrarnih skupnosti in je pogosto kritizirana v teoriji in tako občino še posebej pa državo navaja kot nenaravnega in neprimernega člana agrarne skupnosti v tej pobudi. Članstvo občine in države je v nasprotju z namenom obstoja agrarne skupnosti, saj že sama teorija navaja, da ni primerno, da premoženje agrarne skupnosti upravlja posameznik, skupina solastnikov ali pa še bolj institucija kot sta občina in država, ampak skupnost, ki jo vežejo v preteklost skupne norme in relativno enoten cilj. V preteklosti agrarna skupnost nikoli ni pripadala posameznikom kot članom, ampak kmetiji in se je dedovala skupaj s kmetijo. Danes pa, zaradi individualističnega koncepta lastninske pravice, ki ostaja ureja v 33. in 67. členu Ustave pripada njenim članom v obliki solastnine ali skupne lastnine. Namen agrarne skupnosti je, da so njeni člani čim bolj povezani, saj jim to omogoča tesno sodelovanje, da s pomočjo te skupnosti skrbijo za razvoj vasi, za čiščenje pašnikov in gozda ter da na ta način boljše in učinkovitejše zadovoljujejo skupno potrebne agrarne skupnosti. Država in občina kot članici agrarne skupnosti pa po naravi stvari preprečujeta dosego tega cilja, zato je bil namen zakonodajalca, da agrarnim skupnostim omogoči, da po odločitvi občnega zbora izvedejo neodplačni prenos na njene člane. Zato je po našem mnenju pobuda, ki jo je podal pobudnik, v skladu z Ustavo, se pravi, ureditev je skladna z Ustavo in ne podpiramo mnenja pobudnika. Hvala lepa za besedo.